Počasni tek z dihanjem skozi nos je ena najbolj podcenjenih, a izjemno koristnih oblik gibanja

Počasni tek z dihanjem skozi nos je ena najbolj podcenjenih, a izjemno koristnih oblik gibanja.

Počasen tek z nosnim dihanjem je več kot le tek. Je način, kako telo pripeljemo v stanje naravne urejenosti. Gre za aeroben, parasimpatičen tek, kjer je intenzivnost ravno pravšnja, da telo ostane sproščeno, ritmično in organizirano. V tem stanju se živčni sistem preklopi v dekompresijo, kar pomeni manj notranjega hrupa, več jasnosti in boljšo sposobnost regeneracije. Posledično se izboljša mirnost, regulacija stresa in sposobnost okrevanja. Nosno dihanje pri počasnem teku aktivira naravne mehanizme telesa. Eden ključnih je Bohrjev efekt, ki opisuje, kako povišan CO₂ v krvi olajša sproščanje kisika iz hemoglobina v tkiva. To pomeni, da zaradi nosnega dihanja, kjer CO₂ ostaja višji kot pri ustnem dihanju. Celice prejmejo več kisika ravno tam, kjer ga najbolj potrebujejo. S tem se izboljša učinkovitost dihanja, toleranca na obremenitev in občutek sproščenega ritma med tekom.

Počasen tek je tudi naravna oblika somatskega gibanja: zavednega, mehkejšega, tekočega premikanja, pri katerem čutimo telo od znotraj navzven. Ko tečemo počasi, ne tekmujemo s telesom, temveč ga poslušamo. Korak postane lahkoten, nihanje rok mehko, hrbtenica bolj elastična. Ta somatska komponenta zmanjšuje odvečno napetost, izboljšuje koordinacijo in vrača občutek celostne povezanosti v gibanju. Takšen tek spodbuja tudi limfni pretok, saj ritmično, nizkoobremenitveno gibanje deluje kot nežna pumpa limfnega sistema. Tako telo lažje odstranjuje odpadne produkte presnove, kar prispeva k občutku lahkotnosti in regeneracije. Poleg tega se krepi elastičnost fascije, sklepi ostajajo bolj »podmazani«, mišice prožnejše, srce pa deluje v optimalnem aerobnem območju.

Z redno prakso počasnega teka se poveča toleranca na CO₂, kar pomeni stabilnejše dihanje, večjo odpornost na stres in boljšo sposobnost ohranjanja mirnosti tudi med naporom. To se prenese tudi v vsakdan: boljši fokus, lažje spopadanje z izzivi in več notranje stabilnosti. Zaradi nižje intenzivnosti telo med počasnim tekom ostaja v regenerativnem stanju. Zato tak tek ne le izboljšuje okrevanje po drugih treningih in stresnih situacijah, temveč prinaša tudi več mentalnega fokusa, umirjenosti, kreativnosti in jasnosti. Počasen tek skozi nos je hkrati vadba in meditacija; nežna, a učinkovita praksa, ki celostno podpira zdravje, gibanje in dobro počutje.

Počasen tek z nosnim dihanjem, razumevanjem Bohrjevega efekta in somatskim pristopom predstavlja celosten sistem. Mehko, inteligentno obliko vadbe, ki telesu ne jemlje energije, ampak mu jo vrača.

 

Povabilo v prakso;

Če je možno, pojdite v gozd. Najprej 5 minut hodite in dihajte izključno skozi nos, da se telo umiri in preklopi v svoj naravni ritem. Nato postopoma pospešite hojo in preidite v počasen, sproščen tek. Tempo naj bo takšen, da brez napora ohranjate mehko nosno dihanje. To je ključno: dih naj bo tih, mehak in ritmičen.

Vztrajajte v takšnem teku, dokler vam je prijetno. To je lahko 1 km ali 5 km – razdalja ni pomembna. Pomembni sta rednost in vztrajnost v tej nežni praksi. Ko zaključite, upočasnite in naredite še 5 minut hoje, da telo gladko preide nazaj v stanje počitka in regeneracije. Opazujte svoje počutje in razpoloženje po takšni praksi.

Objem vsem radovednim raziskovalcem,

Karim Al Saleh

 

6-URNA DELAVNICA- Urejanje kroničnih bolečin v hrbtenici, kolkih in ramenskem obroču:

https://karim-movement.com/ponudba/6-urna-delavnica-urejanje-kronicnih-bolecin-v-hrbtenici-kolkih-in-ramenskem-obrocu/

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več
  • Ko se agresivna energija začne vračati v zavest, se najprej pojavi strah

    Ko enkrat razumemo agresijo kot naravno življenjsko silo, kot energijo, ki nas podpira v gibanju naprej, vzpostavlja tonus, orientacijo in stik z okoljem, se odpre pomembno nadaljnje vprašanje: kaj se zgodi, ko se ta energija začne prebujati po dolgem obdobju potlačevanja? Mnogi ljudje pričakujejo, da se prebujena agresija pokaže kot impulzivnost, kaotičnost ali izbruh. V […]

    Preberite več
  • Agresivnost kot življenjska sila.

    Tema, ki jo zelo rad ozaveščam in učim na svojih obravnavah in programih. Menim, da je okrog agresije veliko negativnih konotacij in napačnih prepričanj. Prav ta slab odnos do agresije(strah pred njo, njeno potlačevanje ali zanikovanje) nas pogosto dela nemočne in ustvarja pogoje za kronične telesne in čustvene težave. Zato danes pišem o svojem pogledu […]

    Preberite več
  • Ravnovesje med umom in telesom, med moškim in ženskim principom

    Vsaka polarnost v naravi ima svojo nasprotno polarnost. Tema in svetloba. Žalost in veselje. Bolezen in zdravje. Spanje in budnost. Entropija in sintropija. Newtonova fizika in telo na eni strani, kvantna fizika in um na drugi. Ti nasprotji ne obstajata zato, da bi se izključili, temveč da bi se dopolnjevali. Njuno prepletanje ustvarja gibanje, iz […]

    Preberite več
  • Ko izgubimo stik s svojo čutno sposobnostjo, izgubimo sposobnost natančnega zaznavanja sebe od znotraj

    Ko govorim o merilnih instrumentih, se pogosto pošalim, da imamo doma skoraj vse naprave, ki merijo, štejejo in spremljajo naše življenje… razen tistega najpomembnejšega. Tehtnice, pametne ure, aplikacije, merilci korakov, kalorij in srčnega utripa so postali vsakdanji spremljevalci. A pri tem pogosto pozabimo, da nosimo v sebi instrument, ki je neprimerno bolj natančen in inteligenten […]

    Preberite več
  • Disciplina ni kazen, temveč proces učenja.

    Pogosto jo razumemo kot surovo voljo, kot prebijanje skozi bolečino, dokazovanje moči in premagovanje samega sebe. A njen pravi pomen je veliko globlji in tišji. Beseda disciplina izhaja iz latinske besede discipulus, kar pomeni učenec. To razumevanje spremeni celoten pogled – disciplina ni kazen(če ne boš priden in poslušen…), ampak pot učenja. Je raziskovanje sebe, […]

    Preberite več
  • Kultura instant rešitev in resničen proces preobrazbe

    Živimo v kulturi hitrosti. V svetu, ki obljublja takojšnje rezultate, hitre rešitve, čudežna ozdravljenja, sedemdnevne izzive in tri dni do “novega sebe”. Toda telo ne deluje po zakonih trženja. Telo pozna samo naravo – ritem, faze, procese, čas in fizikalne zakonitosti. Če vložiš minimum, boš prejel minimum. Če pristopaš površno, ne moreš pričakovati globine. Tisti, […]

    Preberite več
  • Kamor gre pozornost, tja teče energija

    Kamor gre pozornost, tja teče energija; Včasih se zdi, da življenje od nas zahteva preveč. A v resnici gre za to, kam svojo energijo usmerjamo. Vsak trenutek izbiramo, prepogosto nezavedno, kaj hranimo s svojo pozornostjo. Dobro se je večkrat ustaviti in vprašati: Kaj mi je zares pomembno? In čemu dajem več pozornosti, kot si to […]

    Preberite več
  • Vse, kar sem še pred časom držal skupaj z močjo volje, se je začelo počasi razrahljati. Kot bi telo reklo: “Dovolj je.”

    Prvi mesec jeseni je bil zame čas upočasnitve. Veliko teme, nemira, utrujenosti, intenzivnih sanj, odpuščanja in spuščanja. Vse, kar sem še pred časom držal skupaj z močjo volje, se je začelo počasi razrahljati. Kot bi telo reklo: “Dovolj je.” In sem moral poslušati. Potreboval sem več narave, več tišine, več sprehodov in počitka. Manj dokazovanja, […]

    Preberite več
  • Vrnitev k sebi: iz glave nazaj v telo

    Veliko ljudi živi z občutkom, da niso dovolj. Da niso vredni. Da niso v redu takšni, kot so. Tudi sam se soočam s takšnimi občutki. Ta občutek ni naključje, temveč posledica zgodnjih izkušenj. Kot otroci smo vsi potrebovali brezpogojno ljubezen, sprejetost, stik in dotik. Potrebovali smo, da nas nekdo vidi, sliši in začuti. Ob takih […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.