Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v celem telesu.
Da bi razumeli kako senzorno-motorična amnezija vpliva na naše gibanje, je potrebno razumeti dva osnovna principa Gibanja:
-Vsaka akcija ima svojo reakcijo
-Vaši možgani nadzirajo vaše mišice
Prvi princip je znan kot 3-Newtonov zakon Akcije-Reakcije. Če ta fizikalni zakon uporabimo v biomehaniki lahko ugotovimo, da če povečamo mišični tonus katerekoli mišice to avtomatično vpliva na vlek telesa iz centra mase in s tem se celotno telo želi premakniti v točno določeno smer. To pomeni, da je naše celotno telo pod vplivom vsake mišične kontrakcije tako zavestne kot podzavestne. Pomembni je razumeti vrstni red, da možgani ukazujejo, mišice vlečejo in zato se strukutra premakne v določeno smer.
Kaj pa, če je v naši podzavestni strukturi možganov zapis mišičnih kontrakcij, ki delujejo na nas 24/7 in nas ta kronična napetost mišic vleče v neželeno smer in nas ta konstanten vlek spravlja izven ravnotežja, ter nam povzroča težave/bolečine/bolezni?
Ravno zaradi kronične zakrčenosti mišic je potrebno uporabljati dodatno moč volje, ter se z dodajanjem energije kolikor toliko ohraniti v navideznem ravnotežju, da ne bi padli ali se premikali v napačno/neželeno smer. Kar pa seveda dolgoročno vodi do nenehnega izgorevanja potencialne energije in s takšnim delovanje se lahko pripeljemo do izgorelosti, depresije in kroničnih težav. Vsak gib, ki ga izvedemo vpliva na celotno telo. Tudi, če samo premaknemo en prst, je ta gib del večjega nevrološkega vzorca, ki zavzema celotno telo. To pa zato, ker so mišice, ki niso očitno vpletene v gib prsta tudi aktivne, čeprav se teh aktivacij mogoče ne zavedamo. Mišice, ki so zaradi kronične napetosti preobremenjene postanejo vse bolj kratke in zakrčene, njihove nasprotne mišice (antagonist) pa postanejo kronično dolge in raztegnjene oz. mlahave. Seveda pa se mišice ne skrčijo same od sebe, mišice so povezane z možgani in živčnim sistemom iz kjer mišice dobivajo izvršne ukaze.
Zato se je gibanju pomembno posvetiti sistematično in celostno, da vseh 630 mišičnih skupin povežemo v integrirano usmerjeno optimizacijo energetske učinkovitosti. To pomeni, da krajšanje in daljšanje agonistov in antagonistov skoordiniramo na tak način, da minimaliziramo upor in maksimiziramo pogon in tako postanemo vse bolj precizni, učinkoviti in efektivni v uporabi svojih mišic. S takim modulom razmišljanja zmanjšujem senzorno-motorično amnezijo in se pri gibanju zavestno ali podzavestno vse manj uničujemo. Če se želimo gibati hitro, močno, agilno in biti brez kroničnih težav je potrebno zelo natančno koordinirati mišice skozi celotno telo. Nobena mišica ne sme vleči ali potiskati preveč ali premalo v nobenem trenutku.
(Viri uporabljeni iz knjige: Slowing down to run faster )
Vprašanje je kako lahko izostrimo svoje možgane, izboljšamo zaznavo in občutek, da bi lahko izboljšali mišično koordinacijo in bili bolj učinkoviti v gibanju?
Da bi to dosegli, je potrebno možgane in živčni sistem to ponovno naučiti, to pa se lahko izvede skozi zavestno prakso Gibanja in Dihanja.
V naslednjem 20-dnevnem spletnem programu se bomo to učili. Glavni namen programa bo usmerjen v tri področja:
-spiralni zasuk in rotacijske vaje za zdravo hrbtenico
-pravilno dihanje in gibanje s trebušno prepono
-čustvena zrelost in učinkovitost
