Učinkovito dihanje je možno samo v sproščenem telesu. Dinamično gibanje trebušne prepone je nujno potrebna, da ustvarjamo potreben podtlak pri vdihu, kjer prsni koš razširimo in pljuča napolnimo s svežim zrakom, kot tudi to, da ustvarimo potreben nadtlak pri izdihu, kjer prsni koš zožamo in iz pljuč predelan zrak spravimo nazaj v okolico. Prisotnost kronične zakrčenosti v glavi, vratu, ramenskem obroču, prsnem košu, trebušni votlini, medeničnem dnu ali hrbtenici omejuje in ovira gibanje trebušne prepone, posledično se zmanjša učinkovitost spremembe volumna v pljučni votlini. Zaradi česa pogosto mišice ne dobijo dovolj kisika in mišice tako postanejo trde, utrujene, šibke in boleče.
Bolečina v telesu so le sestavni del širšega vzorca naše nefunkcionalnosti in to je najpogosteje posledica kronične mišične zakrčenosti. Ti podzavestni vzorci kažejo naše značilne odzive na stres, ki vključujejo (za)krčenje mišic. Krčenje mišic je nujno potrebna, da se pripravimo na določeno dejanje in če dejanje primerno/učinkovito izvedemo in opravimo s stresom, se potem v mišicah lahko sprostimo in umirimo. Takrat stres spremenimo v eustres. Zakrčitev mišic pride kot posledica neučinkovite izvedbe dejanja. Ko se poveča na nas zunanji pritisk in smo v določenem stresu, takrat se nam poveča tudi notranji pritisk, kjer nam telo omogoči potencialno energijo, katera nam napne mišice in nas pripravi na simpatično stanje boja. Telo nam tako omogoči, da se soočimo in opravimo s stresom. Če je v naših podzavestnih strukturah zapisan vzorec, da pripravljene energije ne znamo začutiti in učinkovito uporabiti v potrebna dejanja s katerim uredimo zunanji pritisk, takrat določene mišice v telesu ostanejo zakrčene in v njih ostane ujeta potencialna energija. Če ne pride do potrebnih dejanj, da se točno določeni pritiski uredijo, se posledično višek potencialne energije v mišicah začne spreminjati v vnetja, bolečino in kasneje v kroničnost. Takrat se stres spremeni v distres.
Senzorno-motorična amnezija(SMA) in kronične disfunkcije, ki jih ta povzroča, se manifestirajo v štirih posebnih celostnih vzorcih gibanja, ki jih imenujemo refleks zelene luči (pojdi naprej), refleks rdeče luči (stoj, pojdi nazaj), refleks travme (posledica poškodb) in refleks zamrznitve (panika ali smrtni strah-paraliza). Katerikoli od mišičnih refleksov ostane kronično aktiviran, nam ta otežuje in omejuje dihanje, kot tudi gibanje in nas ohranja v podzavestnih vedenjskih odzivih, kateri običajno ne prinesejo želenih rezultatov. Zato, če želimo izboljšati svojo držo, dihanje, gibanje in podzavestne vedenjske odzive na stres, se je potrebno obrniti na lastno SMA.
Čestitam vam za pogum in odločnost, da ste naredili prvi korak na pot, ki vas vodi v višjo stopnjo urejenosti in učinkovitosti zavedanja, čutenja in delovanja. Najprej je potrebno in tudi najbolj je pomembno pomesti pred, pod, nad in za svojim predpražnikom.
Znan rek pravi: Spremeni sebe in spremenil boš svet.
