Najbolj neposredna svoboda, ki jo lahko dosežemo, je sposobnost čutiti svobodno gibanje. Biti svoboden v lastnem telesu. To stanje naravno poznamo kot otroci, nato pa ga skozi čas in življenje pogosto postopno izgubimo.
Če si želimo povrniti svobodo gibanja, se moramo najprej naučiti pravilno dihati.
Najbolj optimalno in učinkovito dihanje je horizontalno nosno dihanje v spodnji del pljuč, ki poteka s pomočjo trebušne prepone (diafragme).
Kako deluje zdravo dihanje
Pri vdihu se trebušna prepona skrči, postane ploščata, se razširi in spusti v trebušno votlino. Tako zrak lažje doseže spodnji del pljuč, kjer je zaradi vpliva gravitacije največ krvnega pretoka in s tem tudi največ možnosti za učinkovito izmenjavo kisika.
Ko vdihujemo skozi nos in z gibanjem trebušne prepone, se pretok zraka upočasni, kar omogoča boljši stik zraka z alveoli. Takšno dihanje zmanjšuje oksidativni stres, telo pa je bolje zaščiteno pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Imunski sistem postane učinkovitejši in se lažje bori proti virusom, bakterijam in parazitom.
Pravilen izdih je pretežno pasiven in izhaja iz elastičnega vračanja pljuč. Ob izdihu se trebušna prepona sprosti in dvigne, pljuča se stisnejo ter iz telesa iztisnejo ogljikov dioksid in druge odpadne pline. Trebušne mišice se aktivno vključijo le takrat, ko želimo ali moramo zrak močneje iztisniti.
Takšen vzorec dihanja lahko jasno opazimo pri dojenčkih ali pri vrhunskih športnikih, ki lahkotno dihajo skozi nos in se med gibanjem ne naprezajo po nepotrebnem.
Koristi dihanja s trebušno prepono
Dihanje s trebušno prepono:
-
znižuje srčni utrip,
-
izboljšuje uravnavanje krvnega sladkorja in zmanjšuje tveganje za sladkorno bolezen,
-
zmanjšuje glikemijo in nastajanje prostih radikalov ter povečuje antioksidativno zaščito,
-
umirja telo in spodbuja parasimpatično delovanje avtonomnega živčnega sistema,
-
omogoča boljšo regeneracijo, močnejši imunski sistem in višjo kakovost življenja,
-
omogoča doseganje visokih rezultatov v delu in športu brez škodljivih posledic.
Mišice dihanja
Glavne dihalne mišice so:
-
trebušna prepona,
-
medrebrne mišice,
-
hrbtne in trebušne mišice.
Pomožne dihalne mišice so:
-
mišice vratu,
-
mišice scalenus,
-
notranje medrebrne mišice.
Zakaj je dihanje skozi usta škodljivo
Dihanje skozi usta zmanjšuje učinkovitost trebušne prepone in vodi v preobremenitev ter hipertrofijo dihalnih mišic. Tak način dihanja zahteva več energije, hkrati pa povzroča slabšo ventilacijo pljuč.
Ker zrak pri dihanju skozi usta ni ustrezno filtriran, navlažen in ogret, se poveča obremenitev pljuč, poveča se število levkocitov v krvi, zmanjša se pljučna kapaciteta in pojavijo se mišična neravnovesja.
Posledice so:
-
slabša regeneracija in počitek,
-
kronična utrujenost,
-
slabša gibalna inteligenca,
-
bolečine in občutek odtujenosti od telesa,
-
zmanjšana volja do dela, gibanja in življenja,
-
slabši športni rezultati in izguba kondicije,
-
splošna mišična zakrčenost,
-
astma, smrčanje in spalna apneja.
Dolgoročno lahko tak vzorec dihanja poveča tveganje za resne bolezni, kot sta srčni infarkt ali možganska kap.
Dihanje pri otrocih
Pri otrocih dihanje skozi usta pogosto vodi v preobremenitev vratnih mišic, pomik glave naprej in postopno v številne težave, kot so astma, potreba po zobnem aparatu, povišan srčni utrip in spremenjena oblika obraza.
Ker otroci močno zrcalijo okolje, v katerem živijo, je odgovornost odraslih – predvsem staršev – da najprej uredimo lastno kakovost dihanja. S tem otrokom prihranimo številne težave kasneje v življenju.
Somatska praksa in učenje dihanja
Somatska praksa ne temelji na raztezanju ali krepitvi dihalnih mišic, temveč na odpravljanju senzorično-motorične amnezije, ki nastane zaradi kronične zakrčenosti dihalnih mišic. Ta zakrčenost je pogosto posledica dolgotrajnega stresa, prisilnih drž pri delu ali športu, poškodb in čustvenih obremenitev.
Učenje učinkovitega dihanja je izjemno pomembno tako za rekreativne kot vrhunske športnike. Neučinkovito dihanje je pri športnikih zelo pogosto in pogosto vodi v padce forme, slabše rezultate in nerazumljive težave. Te se nato skušajo reševati z večjo intenzivnostjo treninga, kar dolgoročno stanje še poslabša.
Športniki, ki redno vključujejo somatsko prakso dihanja, poročajo o opaznih izboljšavah zmogljivosti, regeneracije in počutja – pogosto na presenetljivo preprost, lahek in neboleč način.
