Zakon vzajemnega učinka pri gibanju

Če želimo izboljšati učinkovitost gibanja, je dobro poznati 3.newtonov zakon akcije-reakcije ali zakon vzajemnega učinka.

 

Vedno, ko se odločimo napeti določeno mišico, je njeno nasprotno mišico potrebno sprostiti.

Za večjo učinkovitost giba, igra največjo vlogo sposobnost sproščanja nasprotne mišice, ki jo želimo napeti.

Živimo v prepričanju, da lahko samo z vedno več truda in trdega dela dosegamo boljše rezultate.

(To ne velja samo za gibanje temveč za vsa področja življenja.)

 

In če v gibanju to ne drži, potem tudi drugje v življenju, ne bi smelo veljati to načelo…

 

V gibanju bi to pomenilo to da; če nam določen gib dela težave, bi vso svojo pozornost in energijo namenili, krepitvi, stabilizaciji ali raztegovanju mišic, katere čutimo, da so šibke in ali ne delujejo optimalno.

 

V bistvu so mišice same po sebi dovolj močne in gibčne za gibe, ki jih potrebujemo v življenju, vendar pogosto mišice izgubijo funkcijo in moč, zaradi kronično zakrčenih mišic, ki nas ovirajo in omejujejo pri gibanju.

Recimo, če je določena mišica stalno prenapeta, izgubi sposobnost sprostitve in takšna mišice ovirajo druge mišice, ki bi se želele napeti v določenem/izbranem gibu.

 

Dokler se ne naučimo sprostiti kronično prenapetih mišic, je krepitev in stabilizacija mišic sizifovo delo, kjer tudi najbolj trmasti s časoma odnehajo, ali pa jih v to telo prisili z opozorili kot so bolečina, izkrivljena drža,poškodba, bolezen.

Ko bi dosegli učinkoviteje valovanje med ekspanzijo in kontrakcijo agonistov in antagonistov se izboljša tako gibljivost kot moč ,torej funkcija mišic.

 

Primer, ki ga zelo rad izpostavim, saj je prav tukaj osrednja zmota pri tem načelu;

Pogosto nam svetujejo, da je potrebno trebušne mišice krepiti in jih delati bolj stabilne, da bi bili bolj fizično pripravljeni ali pa celo, da bi uredili probleme v križu in hrbtenici, če nas te pestijo.

Le malokrat pa se vprašamo v kakšnem odnosu je trebušna mišica s hrbtno mišico in koliko je pomembno uravnovesiti razmerje vzajemnega premikanja obeh mišičnih skupin.

Ko mišice trebuha napenjamo, je potrebno vzajemno, z enako silo sproščati mišice hrbta in obratno, ko mišice hrbta napenjamo, je potrebno imeti sposobnost sprostiti trebuh.

 

Daljši kot je naučeni doseg med napenjanjem in sproščanjem nasproti si mišic, večji je lahko nastanek in izkoristek potencialne energije za gibanje, s tem pride več svobode, gibljivosti in moči v telesu.

 

Torej boljša kot je sposobnost sprostitve trebuha, boljša je aktivacija in moč hrbta in boljša kot je sposobnost sprostitve hrbta, boljša postane aktivacija in moč trebuha.

 

Sama krepitev, stabilizacija ali raztegovanje mišic, brez upoštevanja tega osnovnega zakona fizike, je nepotrebna in celo škodljiva.

Po mojih izkušnjah večina okvar in bolečin v hrbtenici izhaja iz prenapetih in kronično zakrčenih mišic trebuha ter medeničnega dna in ne iz šibkosti, kar nam pogosto pravijo.

 

Zato se je procesa izboljševanja gibanja in dihanja dobro lotiti premišljeno, razumsko in zavestno.

 

Karim

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več
  • Ko se agresivna energija začne vračati v zavest, se najprej pojavi strah

    Ko enkrat razumemo agresijo kot naravno življenjsko silo, kot energijo, ki nas podpira v gibanju naprej, vzpostavlja tonus, orientacijo in stik z okoljem, se odpre pomembno nadaljnje vprašanje: kaj se zgodi, ko se ta energija začne prebujati po dolgem obdobju potlačevanja? Mnogi ljudje pričakujejo, da se prebujena agresija pokaže kot impulzivnost, kaotičnost ali izbruh. V […]

    Preberite več
  • Agresivnost kot življenjska sila.

    Tema, ki jo zelo rad ozaveščam in učim na svojih obravnavah in programih. Menim, da je okrog agresije veliko negativnih konotacij in napačnih prepričanj. Prav ta slab odnos do agresije(strah pred njo, njeno potlačevanje ali zanikovanje) nas pogosto dela nemočne in ustvarja pogoje za kronične telesne in čustvene težave. Zato danes pišem o svojem pogledu […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.