Kakšna je pot do funkcionalnega gibanja?

Učinkovito gibanje , funkcionalno gibanje, zdravo gibanje – kakšne so vse poti, ki vodijo do tega cilja?

 

Poti je seveda mnogo, odgovorov tudi, samo nekaj pa je pravih. Noben ni uniformen in skupen le redkim, saj smo si navsezadnje le različni, ko pride do naših gibalnih specifik.

 

Vprašajmo se – kako lahko izboljšamo komunikacijo s samim seboj, da pridemo do pravega odgovora in rešitve?

 

Moje sporočilo:

 

Bolj kot na izolacijo in segmentiranje telesa razmišljajmo o telesu kot o celovitem organizmu, ki mora delovati kot najbolj uigran orkester, da dosegamo čim večjo energetsko učinkovitost.

Možgani so kot dirigent, trup in okončine so pa orkester.

 

Ko možgani izvršijo ukaz za premik in se en del telesa premakne, se morajo preostali deli telesa premakniti kot del enotnega, povezanega, sinhronega in melodičnega sistema.

 

Najbolj optimalno gibanje po funkciji in strukturi telesa bi moralo potekati v takšnem zaporedju, da gibi središča trupa, usklajeni z gibi v okončinah, vodijo telo proti cilju.

Tako bi morali primarni ukazi izhajati iz središča trupa in sekundarni iz okončin. Ker se največji potencial energije ustvarja prav središču trupa, je zelo pomembno zavedanje, da so okončine le prenašalec energije in ne bi smele igrati glavne vloge pri gibanju.

 

Za ohranitev tega ravnovesja ter izboljševanje učinkovitosti, se je gibanja potrebno redno, radovedno in vestno učiti. Zdravo človeško telo bi moralo imeti doseg do vseh anatomsko možnih obsegov gibanja. Gibalne omejitve bi morale izhajati le iz strukture okostja in sklepov, ne pa iz zakrčenih in prenapetih mišic.

 

Če telesa nimamo usklajenega in dovolj simetričnega, pride do različnih podzavestnih kompenzacij , zato, da uspemo ohranti navidezno ravnotežje pri gibanju, vendar je ta način dolgoročno neučinkovit in nas s časoma na preveliko neučinkovitost  in nesimetričnost, telo pogosto opozarja z nelagodjem, bolečino in omejitvami.

 

Tako vse bolj drsimo v  entropičnost, saj na ta način blokiramo pretok energije v telesu, ki se mora nekje skladiščiti; skladiščena potencialna pa lahko spreminja obliko v vnetne procese, kar vodi v vse večja neravnovesja.

 

Blokirana energija se tako shranjuje v mišičnih krčih oziroma povečanem povprečnem mišičnem tonusu, fascijah in organih, te pa zaradi vse večje utrujenosti vedno bolj opozarjajo z bolečino ali boleznijo, kar nas vse bolj gibalno, miselno, čustveno in življenjsko omejuje.

 

Na tem planetu smo, da raziskujemo, rastemo, smo učitelji-učenci eden drugemu in tako napredujemo iz generacije v generacijo ter puščamo nove sledi za sabo. Glejmo, da bodo te sledi kvalitetne in uporabne za našo bližnjo okolico in družbo.

 

Človek se je skozi evolucijo razvil v borbi za preživetje. S tem smo razvili dobro sposobnost prilagajanja na spremembe v okolju in adaptacijo na sile, ki jih sprejemamo iz okolice. Ne pozabimo: ‘Telo govori samo eden jezik, in to je sila, silo pa narekuje naše gibanje.’

 

Moje izkušnje so me pripeljale do razumevanja-sposobnosti prilagajanja, sprejemanja in spreminjanja in s tem do bolj kvalitetnega ter udobnega življenja. S sabo so prinesle elemente neuro-plastičnosti, fleksibilnosti, sproščenosti, kreativnosti, igrivosti, akcije- reakcije, moči, odpornosti, višjo stopnjo čustvene zrelosti.

To je tisto, ki lahko praktikantu omogoči vstop v najboljši način samospoznavanja in pravilnega odločanja v danem trenutku.

 

Ni se nam potrebno ničemur odreči, velikokrat je treba samo spremeniti pristop in odnos do sebe in gibanja.

 

Karim

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.