Zakaj se ne moremo sprostiti?

Zakaj se ne moremo sprostiti, tudi ko bi to bilo najbolj logično – in včasih nujno?

Zakaj se pogosto ne moremo sprostiti niti takrat, ko ne počnemo nič zahtevnega, ko počivamo ali celo spimo?

Ljudje, ki živimo v sodobni družbi in razmeroma urejenih okoljih, imamo sposobnost ustvarjati zelo visoko raven potencialne energije. Prav zaradi tega lahko tako dolgo nosimo mišični oziroma značajski oklep, da sčasoma postanemo oklep in pozabimo, kdo je tisti, ki si ga je nekoč nadel. Natančneje – ne pozabimo, temveč se pogosto nočemo spominjati težkih dogodkov in trenutkov, zaradi katerih smo ta oklep sploh razvili.

Nekoč nam je oklep služil kot zaščita pred fizičnimi ali čustvenimi udarci. Danes pa, ker je postal kroničen, otežuje naše življenje. Ne dopušča nam, da bi se dovolj sprostili, globoko dihali, bili umirjeni in zdravi.

Mišični tonus in telesna membrana

Skeletne mišice so tiste mišice, na katere ima zavest največji vpliv. Prav te mišice odločilno določajo, kako se odzivamo na dražljaje iz okolja. Z drugimi besedami: napetost skeletnih mišic določa, kako »debela« ali »tanka« je naša koža – torej kako prepustna je telesna membrana.

Ko smo izpostavljeni stresu, na primer:

  • močnemu treningu,

  • odgovorni službi ali pomembnemu sestanku,

  • verbalnemu, čustvenemu ali fizičnemu udarcu,

se aktivira simpatični način delovanja avtonomnega živčnega sistema. Dihanje se pospeši, mišični tonus naraste in telesna membrana postane bolj neprepustna. To nas kratkoročno ščiti pred vplivi okolja.

Telesno membrano lahko razumemo kot mejo med notranjim svetom in zunanjo okolico. Sestavljajo jo koža, podkožno tkivo, fascije in prečno progaste skeletne mišice. Njena osnovna naloga je zaščita, hkrati pa mora biti dovolj prilagodljiva, da omogoča pretok energije in informacij med okoljem in organizmom.

Ko oklep postane kroničen

Kronično povišan mišični tonus zmanjša sposobnost zavestnega, čustveno zrelega delovanja. Takrat ego ustvari masko, s katero popači ali skrije resnično notranje stanje telesa. Vzdrževanje te maske zahteva ogromno energije.

Takšna oseba je navzven pogosto dobro prilagojena sodobnemu življenju in je lahko celo zelo uspešna. Zmore veliko, dolgo časa brez očitne utrujenosti ali nelagodja. Vendar se sčasoma maska pod prevelikimi pritiski sesuje. Kronično povišan mišični tonus nas naredi neučinkovite, izčrpane in notranje prazne.

Posledice so lahko:

  • kronično nelagodje in bolečine,

  • utrujenost in izgorelost,

  • depresija,

  • avtoimunske bolezni,

  • motnje spanja, spalna apneja,

  • v poznejših fazah tudi demenca.

Da bi oklep postal bolj dinamičen, se moramo naučiti znižati povprečni mišični tonus.

Sprostitev kot pot do zdravja

Ko se mišice začnejo sproščati, se spremeni tudi oblika trupa. To omogoči počasnejše, globlje in polnejše dihanje. Sproščene mišice in učinkovito dihanje omogočajo, da je um bolj miren, telo pa bolj zdravo. Živčni sistem takrat deluje pretežno v parasimpatičnem načinu.

V tem stanju telesna membrana postane bolj tanka, čuteča in prepustna, kar omogoča boljšo izmenjavo energije z okoljem.

Zakaj se sprostitve včasih bojimo?

Pogosto dobim vprašanje:

»Kaj storiti, ko se zavedamo, da smo napeti in da nam to škoduje, vendar se ob poskusu sprostitve pojavijo neprijetni ali celo močni odzivi?«

Najpogostejši razlog za to je prisotnost potlačenih čustev, ki jih kronično zadržujemo z mišicami trupa, trebušne prepone in vratu. Sproščene mišice ne morejo več zadrževati teh čustev, zato se ob sproščanju pojavijo strah, nelagodje ali panika.

Če smo v preteklosti morali zatreti svojo spontanost in avtentičnost, se je energija teh čustev shranila v telesu. Danes prav ta energija povzroča odpor do sprostitve.

Pot naprej: čustvena zrelost in telo

Da bi se lahko dolgoročno sprostili in živeli v ravnovesju, je potrebno povečati čustveno zrelost. To pomeni, da postanemo sposobni zdržati pritisk potlačenih čustev, jih sprejeti in jih uporabiti za potrebne spremembe v življenju.

Tega ni mogoče doseči brez vključevanja telesa. Zavestno učenje gibanja, dihanja in vedenja najprej spremeni strukturo zavestnih nevronskih povezav, z vztrajnostjo pa tudi globlje podzavestne vzorce. Tem spremembam nato sledi tudi telo.

V sebi vsi nosimo določeno količino potencialne energije. Od naše stopnje zavedanja je odvisno, ali jo bomo uporabili destruktivno ali konstruktivno. Ta energija nas lahko oslabi in zakrči ali pa nas opolnomoči, odpre in okrepi.

Odgovornost in sprememba

Kratkoročno je lažje prepustiti se avtomatskim odzivom podzavesti. Dolgoročno pa je veliko bolj smiselno razviti veščine zavestnega nadzora nad mislimi, odločitvami in dejanji.

Sprememba je vedno odločitev. Šele ko spremenimo svoja dejanja, se začnejo spreminjati rezultati – in z njimi tudi življenje.

Z redno somatsko prakso in raziskovanjem organskega gibanja se povečuje zavedanje, krepi delovanje korteksa ter izboljšuje zaznava sebe in okolja. Tako dobimo možnost bolj učinkovite, zavestne in zdrave uporabe lastne energije.

Karim Al Saleh

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več
  • Ko se agresivna energija začne vračati v zavest, se najprej pojavi strah

    Ko enkrat razumemo agresijo kot naravno življenjsko silo, kot energijo, ki nas podpira v gibanju naprej, vzpostavlja tonus, orientacijo in stik z okoljem, se odpre pomembno nadaljnje vprašanje: kaj se zgodi, ko se ta energija začne prebujati po dolgem obdobju potlačevanja? Mnogi ljudje pričakujejo, da se prebujena agresija pokaže kot impulzivnost, kaotičnost ali izbruh. V […]

    Preberite več
  • Agresivnost kot življenjska sila.

    Tema, ki jo zelo rad ozaveščam in učim na svojih obravnavah in programih. Menim, da je okrog agresije veliko negativnih konotacij in napačnih prepričanj. Prav ta slab odnos do agresije(strah pred njo, njeno potlačevanje ali zanikovanje) nas pogosto dela nemočne in ustvarja pogoje za kronične telesne in čustvene težave. Zato danes pišem o svojem pogledu […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.