Zamrznitveni refleks – deregulirano delovanje AŽS

V stresnih situacijah lahko izberemo boj ali beg, lahko pa tudi zamrznemo in obstanemo. Kaj če nam stanje zamrznjenosti prevzame naše življenje in ta način delovanja postane del našega vsakdanja?

Zamrzitveni odziv nastane pri dolgotrajni in močni aktivaciji simpatičnega načina delovanja avtonomnega živčnega sistema(kasneje AŽS) ter močni čutno-gibalni amneziji(kronična zakrčenost telesa).

Zaradi preobremenjenosti živčnega sistema pride do istočasne aktivacije simpatičnega in parasimpatičnega delovanja avtonomnega živčnega sistema. Torej govorimo o dereguliranem delovanje AŽS.

Ta reakcija AŽS ima funkcijo zasilnega zavornega mehanizma, ki močno upočasni vse telesne procese. Vodi v zamrznjenost(togost in neodzivnost telesa), utrujenost, depresijo, pomanjkanje motivacije in povzroči nastanek kompleksnih sindromov, kot so:

Kronična utrujenost, fibromialgija, motnje prebavno presnovnega sistema, izgorelost, depresija…

Stanje je podobno temu, kot bi vozili avto in imeli aktivirano ročno zavoro, hkrati pa bi do konca pritiskali z nogo na plin. Živčni sistem se takrat odziva brez kreativnosti in deluje po prej naučenih vzorcih(podzavestno), čeprav niso najboljša izbira za dano situacijo. Taki odzivi so značilni pri stanju panike in groze ter vodijo v zamrznitveni refleks.Deregulirano delovanje AŽS je v današnjem času izjemno pogost in je glavni razlog za vrsto težav in bolezni.

Kot so:

Nespečnost, apnea, aritmije, pretirana občutljivost na temperaturne spremembe, popačen občutek za vnos tekočine in hrane, vse vrste alergij, kemične in nekemične odvisnosti, nezmožnost usmerjanja pozornosti, demenca in različne vrste avtoimunih bolezni.

Zamrznitveni refleks najbolj prizadene mišice okrog medenice, ki je med glavnimi vzroki za vrsto težav, povezanih s preveč napetimi mišicami v tem delu telesa. Med temi so: impotenca, inkontinenca, ankilozirajoči spondilitis, kronične bolečine v medenici in mali medenici, težave z zanositvijo in nosečnostjo ter večja verjetnost za kompliciran porod. Spremenjene funkcije, ki pridejo zaradi dereguliranega delovanja AŽS poslabšajo kvaliteto življenja in vodijo v depresijo, sindrom kronične utrujenosti, izgubo kreativnosti in anksioznost.

Kako torej prepoznamo deregulirano delovanje AŽS?

 Fizični znaki:

V tem stanju se vagusni živec(ki poteka neposredno iz možganov do velike večine notranjih organov in nam daje občutek umirjenosti in varnosti)  umakne in izključi svojo pomirjujočo aktivnost. To kasneje vpliva na pospešeno bitje srca in višanje krvnega tlaka, kar vodi v tesnobo in paniko. V nekaterih primerih pa lahko izgubimo nadzor nad mehurjem ali celo zavest.

Veja vagusa takrat lahko onesposobi delovanje obraznih mišic, kar vodi v pogoste napačne interpretacije izraza na obrazu. Oseba lahko na ven izgleda nevarna ali nasilna, pa čeprav si tega ne misli in ne želi. Roke in noge postanejo hladnejše, kar naredi gibanje težje in bolj neučinkovito ter trdo, vsa energija se povleče v središče telesa, da bi zavarovala vitalne organe.

Psihični znaki:

Čustva v tem stanju so predvsem strah in zaskrbljenost. Občutki sramote so prisotni in strah pred neuspehom. Nizka samozavest in negativno predvidevanje v prihodnosti. Te osebe postanejo boječe in zaskrbljene, verjamejo govoricam. Predhodna zaskrbljenost pa vodi v močan, toksičen permanenten stres, ki je eden izmed najškodljivejših stanj za zdravje človeka.

Skozi učenje somatskega gibanja in izboljšanjem sposobnosti ekspanzije mišic boste spoznali, da je mogoče vplivati na delovanje AŽS in da lahko vplivate in povečate delež aktivnega parasimpatičnega načina delovanja AŽS. Za izboljšanje stanja je bistveno pomembno zmanjšati aktiviranost simpatičnega načina delovanja sploh, če je le ta aktiviran dlje časa zaradi čustvenih travm v preteklosti(previsok notranji pritisk) ali permanentnega stresa v zunanjem okolju(previsok zunanji pritisk).

Takšno stanje ustvarja močan pritisk v trebušni votlini, kjer zadržujemo potlačena čustva in občutke, to pa povzroči aktivacijo telesnega oklepa(poviša se mišični tonus/napetost trupa), da te potlačitve omogoča in obvladuje. Kar vodi v aktivacijo  simpatičnega načina AŽS in kasneje v zamrznitev centra telesa v zamrznitveni refleks, z vsemi problemi, ki jih ta prinaša. Pravilno in pozorno izvedene somatske in dihalne vaje zmanjšajo delež napetih mišic in njihov tonus, kar je osnovni pogoj za postopno odpravo nepotrebno aktiviranega simpatičnega načina delovanja AŽS.

Skozi dihalne vaje in dihalne protokole se učimo usmerjati misli in pozornost ter tako skozi dinamično meditacijo povečati aktivnost vagusa ter omogočiti umiritev in postopno normalizacijo delovanja AŽS. Tako lahko zavestno bolje določimo vzroke za takšno stanje ter lažje najdemo kreativne rešitve izhoda in potrebnih sprememb, ki nam omogočajo kontrolo v delovanju AŽS in dvig kvalitete življenja.

Spiralna Fascialna linija, katero prizadane refleks zamrznitve

Spiralna Fascialna linija, katero prizadane refleks zamrznitve

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.