Zaradi pomanjkanja časa in zahtev po plitvem čustvovanju, ki edino še omogoča hitro in funkcionalno življenje, se globokim čustvom užitka in tudi joka pogosto odpovemo. Temu botrujejo predvsem slabe izkušnje iz otroštva, ko nam je bil užitek odvzet ali pogojevan ter uporabljen kot vzgojni ukrep, hkrati pa so se starši na naš jok pogosto odzivali z nelagodjem, nestrpnostjo ali celo kaznovanjem. Da bi ohranili odnos in preživeli, smo morali te dele sebe blokirati, kasneje pa tudi potlačiti.
Odrasla oseba, ki odrašča v takšnem okolju, pogosto razvije plitek ali celo negativen odnos do telesnega užitka. Seksualnost in spolnost postaneta omejeni, nadzorovani ali odtujeni, medtem ko se užitek nezavedno zamenja z bolečino. To se lahko izraža kot pretirano utrujanje v delu ali športu, iskanje meja skozi napor ali omamljanje s substancami. Bolečina postane sprejemljiva, užitek pa nevaren. Hkrati pa takšna oseba bolečine pogosto ne zna zares začutiti, zato je ne zna sprostiti niti skozi jok.
Skozi proces somatske prakse se postopoma začnemo zavedati teh potlačenih stanj. Pomembno je poudariti, da bolečina, ki se ob tem lahko pojavi, ni trajna. Ko stare rane dobijo zavestno pozornost in varen prostor, se začnejo celiti. Takrat se pojavi stanje večjega ugodja, večja odzivnost in naravno pulsiranje celotnega sistema.
Somatske vaje omogočajo, da uravnavamo hitrost »odmrzovanja« telesa in čustev, tako da tako čustvena kot telesna bolečina ostajata v znosnem območju. Na ta način se postopoma zmanjšuje strah pred užitkom in bolečino. S tem se spreminja tudi odnos do orgazma kot najvišje stopnje telesnega užitka in evforije, ki je mogoča takrat, ko se ego umakne in telo ponovno dobi prostor, da vodi izkušnjo.
Namen učenja somatske prakse je povečati količino in kakovost senzoričnih informacij med medenico, prsnim košem in zavestjo. Kronično zakrčena medenica, trebušna prepona in vrat onemogočajo spontano in avtentično vedenje. Smeh, jok, užitek in druga močna čustva ostajajo ujeta v telesu, najpogosteje v nogah, medenici, trebušni votlini in trebušni preponi, ali pa se izrazijo preplitko, da bi se celotna soma lahko zares sprostila in da bi se lahko spremenil odnos do okolja.
Ko s somatskimi vajami in somatskim dihanjem postopoma sproščamo blokade med stopali in glavo ter hkrati dvigujemo čustveno zrelost, postajamo vse bolj sposobni realno začutiti, kaj se v nas dogaja in zakaj smo takšni, kot smo. Posledično lahko svojo energijo izrazimo bolj jasno, čisto in učinkovito ter z njo zavestno vplivamo na svoje okolje.
Vedno bolj vemo, kaj delamo. Vedno bolj zaupamo sebi in drugim. In s tem ustvarjamo bolj urejeno notranje in zunanje okolje, v katerem so mišice lahko sproščene, dihanje pa globoko, polno in živo.
