(Ne)povezanost telesa in uma

Naši možgani so po interocepciji povezani z našim celotnim telesom. Senzorni del možganov je povezan s prsti na nogi, z komolcem, jetri, črevesjem, s krvnimi žilami, bezgavkami, s srcem, dejansko s celotnim telesom. Zato, ker zaznavanje in čutenje obsega celotno telo, so naši možgani povezani s celotnim telesom. In če začnemo izgubljati čutno zaznavo, začnemo tudi izgubljati svoje možgane, kar ne pomeni(nujno), da bomo znoreli. To enostavno pomeni, da nismo v stiku s svojo čutno sposobnostjo, nismo v stiku s sami s sabo in nismo v stiku s tem, kar je v resnici. Ker je razum definiran s tem, kako se večina ljudi obnaša v družbi, bi lahko rekli, da je izguba razuma dejansko postala norma – naš kulturni standard. Ker je temu tako, ljudje, ki ohranijo svoje čutne sposobnosti in zato ne izgubijo razuma, ironično veljajo za vsaj malo nore.

Ne preseneča me, da naša ‘zdrava’ kultura, katera spodbuja, nagrajuje in včasih celo zahteva ignoriranje naše čutno-zaznavne sposobnosti, razvija vse več kroničnih stanj. Kršenje naravnih fizikalnih zakonov ima enostavno svojo ceno in ta je pogosto dolgoročno gledano zelo draga. Takšno življenje ljudem ubija radovednost, živost, organsko učenje in napredek in povečuje samodestruktivno vedenje.

Tako kot mišice atrofirajo, če jih ne uporabljamo, tako tudi telesni senzorji atrofirajo, če jih ne uporabljamo. Ko izgubimo čutno-zaznavno sposobnost, pomeni, da izgubimo sposobnost ločevanja med tem kaj je dobro in kaj je slabo za nas in našo okolico.

Narava je opremila vsa živa bitja s sposobnostjo ločevanja med bolečino in užitkom z razlogom, da maksimalno povečamo možnost, da bi preživeli. Brez te sposobnosti, se močno poveča možnost samodestruktivnih odločitev in dejanj, kar povečuje entropičnost organizma in s tem se pospeši razpadanje organizma.

Danes že vsi ali vsaj večina razume pomen akutne bolečine, žal pa smo mnogi izmed nas izgubili sposobnost, da bi jo čisto, jasno in pravočasno prepoznali. Mnogi izmed nas ne opazimo manjšega neugodja, ko se to v telesu pojavi, to neugodje pa ima na nezavednem nivoju nenehen vpliv na kvaliteto našega gibanja, razpoloženja in počutja. Na površju se lahko sliši zelo dobro, da znamo ignorirati bolečino in neugodje, saj nam to kratkoročno lahko prišpara veliko časa in nam omogoča, da na določenem področju kratkoročno hitreje napredujemo. Vendar kot sem omenil že prej, čutenje bolečine in celo bolj subtilnih nelagodij je nujno orodje, katerega vsa živa bitja imamo na voljo, katero nas varuje pred tem, da bi se uničevali in na koncu tudi uničili.

Medtem ko akutna bolečina običajno signalizira nenadno travmo, subtilnejše nelagodje signalizira škodo, ki je bodisi neizbežna bodisi v procesu nastajanja, čeprav počasneje. Ko torej ignoriramo manjše nelagodje, ignoriramo nekaj, kar je potencialno ali aktivno uničujoče. Akutno in zavestno blokiranje nelagodja in bolečine je nujno potrebna, če želimo na določenem področju napredovati, nevarno pa je, če to počnemo kronično in se teh potlačitev sploh ne zavedamo. Takšno vedenje vedno in neizbežno vodi v razvoj kroničnih težav.

(Idejo za pisanje sem dobil skozi branje knjige A Sense-able Approach to Movement/Edward Yu)

Karim Al Saleh

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.