Čustvena inteligenca: past ali pot do zrelosti?

Višanje čustvene inteligence lahko hitro postane past, ki nam preprečuje dvig celostne čustvene zrelosti. V teoriji se vse lepo sliši in danes lahko hitro dosežemo višjo čustveno inteligenco (že zaradi hitrega in lahkega dostopa do ogromne količine informacij). Teorijo prenesti v prakso pa je pogosto bistveno večji izziv. Inteligenco višamo z znanjem, zrelost pridobivamo z zavestnimi dejanji.

Soma (celovit organizem, ki zajema telo, podzavest in zavest) ima super moč, da se lahko hitro prilagodi okolju in ima tendenco, da na vsak način ohranja notranje ravnovesje v različnih okoliščinah, zato da nas ohranja pri življenju. Sprememba pa se nam po naravi upira, ker zahteva premik, in vsak premik zahteva porabo energije. Zato se je prepustiti podzavestnem toku energije kratkoročno skoraj vedno boljša izbira kot spreminjati smer toka. To potrjujejo tudi Newtonovi zakoni.

Telo v gibanju ima tendenco, da ostane v gibanju, in telo v mirovanju ima tendenco, da bo ostalo v mirovanju. O tem govori zakon vztrajnosti. Če želimo spremeniti vektor gibanja, potem je potrebno dodati silo. Na silo lahko gledamo kot na vektorsko usmerjeno potencialno energijo, ki jo z določeno namero spremenimo v kinetično energijo ter vplivamo na spremembo smeri gibanja (2. Newtonov zakon). To pa, kot sem prej omenil, sproži odpore in upore, ker je potrebno vložiti potencialno energijo.

Se pravi, če želimo dvigati celovito čustveno zrelost, se je najprej potrebno postaviti v začasno entropijo, kjer bomo porabili energijo za spremembo smeri gibanja ali vedenja, da bi lahko dosegli sintropijo in se s pravilnimi dejanji (procesi alostaze) premaknili v višjo urejenost homeostaze. Potrebno je premagati upore in odpore ter sprejeti neprijetne občutke, ki pridejo vedno, ko se odločimo za spremembo, ne glede na to, ali razumemo, da je ta sprememba dobra za nas in našo okolico. Podzavest ne razume ter jo je potrebno z vztrajnostjo in potrpežljivostjo naučiti novega vedenja. Ravno to prehodno neprijetno stanje, ki ga je potrebno zavestno prestati za potreben preobrat, da pridemo na drugo stran učinkovitejšega delovanja, je tisto, kar dviga našo celovito zrelost. Celovita telesno/zavestna izkušnja je tista, ki nas po spiralnem vzorcu dvigne na višjo raven.

Teorija je vsekakor pomembna v tej enačbi, ker če teorija ne štima, potem tudi praksa ne more. Pomembno pa je, da teorija ne ostane način reševanja problemov, ker se to hitro prelevi v premlevanje in pametovanje o problemu. Ko enkrat določimo problem in razumemo, kaj bi ga lahko rešilo, si je potrebno ‘umazati roke’ in se problema lotiti konkretno in zavestno z dejanji.

Človek pa se bo običajno prej navadil na kamenček, ki ga špika v zadnjo plat, kot bi se vstal in premaknil na bolj gladko površino. Medtem bo pa drugim govoril, kaj vse bi oni morali narediti, da bi bilo bolje. Znanje je koristno, dokler smo pripravljeni izvajati dejanja, v nasprotnem lahko tudi dobre informacije postanejo toksične, ker nam dajejo občutek, da napredujemo, v resnici pa smo ujeti v past, kjer zavest napreduje, telo pa zastane v starih običajih. Ločenost med telesnim in zavestnim pa vedno vodi v razvoj kroničnih težav.

Zdaj pa dosti dela na inteligenci, gremo k praksi.

 

Velik objem vsem!

Karim

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več
  • Ko se agresivna energija začne vračati v zavest, se najprej pojavi strah

    Ko enkrat razumemo agresijo kot naravno življenjsko silo, kot energijo, ki nas podpira v gibanju naprej, vzpostavlja tonus, orientacijo in stik z okoljem, se odpre pomembno nadaljnje vprašanje: kaj se zgodi, ko se ta energija začne prebujati po dolgem obdobju potlačevanja? Mnogi ljudje pričakujejo, da se prebujena agresija pokaže kot impulzivnost, kaotičnost ali izbruh. V […]

    Preberite več
  • Agresivnost kot življenjska sila.

    Tema, ki jo zelo rad ozaveščam in učim na svojih obravnavah in programih. Menim, da je okrog agresije veliko negativnih konotacij in napačnih prepričanj. Prav ta slab odnos do agresije(strah pred njo, njeno potlačevanje ali zanikovanje) nas pogosto dela nemočne in ustvarja pogoje za kronične telesne in čustvene težave. Zato danes pišem o svojem pogledu […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.