Živčni sistem in somatska praksa

Skozi somatsko prakso lahko z opazovanjem verbalne in neverbalne komunikacije, telesne drže, načina dihanja ter sposobnosti razumevanja in sledenja navodilom precej natančno zaznamo, v kakšnem načinu delovanja avtonomnega živčnega sistema se posameznik nahaja. To je ključno za izbiro ustreznega pristopa, načina vodenja vaj ter razlage vzrokov in posledic težav, s katerimi se oseba sooča.

Razumevanje teh stanj nam omogoča, da delo prilagodimo posamezniku in ne obratno.

Simpatična dominantnost

Simpatično dominantne osebe so pogosto hitro prepoznavne. Tudi k zelo enostavnim in lahkim vajam pristopajo s preveč truda, napora in notranje prisile. Kljub jasnim navodilom, naj gib izvajajo počasi, mehko, z občutkom in lahkotno, je njihova izvedba pogosto v nasprotju s tem. Gib je trd, tog, brez finih zaznav, poraba energije pa nesorazmerno velika.

Takšne osebe so kronično zakrčene, pogosto živijo v občutku pomanjkanja časa in težko razlikujejo med trdim, okornim gibanjem ter tekočim, mehkim in ekonomičnim gibanjem. Pogosto so stalno izven cone udobja, bodisi pri delu bodisi v športu, nagnjene k pretiravanju, večopravilnosti in stalni notranji napetosti.

Simpatično dominantno osebo si lahko predstavljamo kot voznika, ki je navajen voziti s hitrostjo 150 km/h in verjame, da drugače ne zna. Ko se takšna oseba uči umirjenega, zavestnega dihanja in gibanja, je to zanjo podobno, kot če bi se nenadoma znašla v počasni koloni. Pojavi se notranji upor, nestrpnost, želja po prehitevanju in preskakovanju procesa.

Pri takšnih osebah je proces učenja počasnejši, saj je najprej potrebno ustvariti razumevanje pomena parasimpatičnega stanja za regeneracijo, uravnavanje stresa, kakovosten spanec, sproščanje mišične napetosti in dolgoročno zdravje. Če do tega ne pride, se tveganje za izgorelost in kronične bolečine poveča, najpogosteje v predelu medenice, nog in ledvenega dela hrbta. Pogosti spremljevalci so išias, hernije, tenzijski glavoboli, nespečnost, občutek stalnega notranjega nemira in bolečine v križu.

Parasimpatična dominantnost

Pri parasimpatično dominantnih osebah je največji izziv vzdrževanje motivacije in pobude za delo na sebi. Pogosto so že obupale nad spremembami, spremljajo jih brezvoljnost, žalost, depresivna stanja, splošna utrujenost in občutek notranje teže. Kljub prisotni napetosti v telesu ostajajo v pretirani coni udobja, iz katere se težko premaknejo.

Pri delu s takšnimi osebami je ključna poglobljena razlaga povezave med telesom, zavestjo in življenjsko energijo ter razumevanje zaporedja dogodkov, ki so posameznika pripeljali v trenutno stanje. Ko pride do razumevanja in sprejemanja, se šele lahko začne proces spremembe.

S pomočjo somatske prakse, organskega gibanja in zavestnega dihanja se postopoma normalizira delovanje avtonomnega živčnega sistema. S tem se povečuje razpoložljiva energija, vrača se volja, jasneje se zaznajo lastne potrebe in želje, kar omogoča bolj zavestne odločitve in dejanja. Zaželena je tudi redna, zmerna telesna aktivnost, kjer posameznik ponovno začuti povišan srčni utrip, globlje dihanje in stik z lastno vitalnostjo.

Ravnovesje med obema načinoma

Ljudje smo po naravi aerobna bitja. Za ohranjanje ravnovesja bi morali večino časa delovati v parasimpatičnem načinu avtonomnega živčnega sistema, z možnostjo občasnega prehoda v simpatično delovanje takrat, ko je to smiselno in potrebno. Učinkovitost ne izhaja iz stalne napetosti, temveč iz sposobnosti prilagajanja.

To pomeni, da znamo po potrebi dvigniti energijo iz trebušne votline v prsni koš in glavo, kadar je potrebna večja aktivacija, ter jo ponovno znižati, ko je čas za počitek, spanje, rutino ali regeneracijo. Takšno uravnavanje ni mogoče brez sposobnosti sproščenosti. Senzorna amnezija in odtujenost od telesa to onemogočata.

Razlog za to pogosto tiči v strahu pred sproščenostjo, ki je posledica preteklih izkušenj in potlačenih čustev. Ta se shranjujejo predvsem v trebušni votlini in ustvarjajo notranji pritisk. Če želimo dolgoročno ohraniti ravnovesje, je potrebno dvigniti čustveno zrelost, da lahko ta pritisk prenesemo, ga razumemo in konstruktivno uporabimo.

Čustvena zrelost omogoča tako učinkovito umirjanje kot tudi zdravo aktivacijo. Omogoča, da močne energije ne potlačimo ali eksplodiramo z njo, temveč jo usmerimo v ustvarjalne, življenjsko podporne smeri. Če smo dovolj notranje urejeni, lahko prenesemo več obremenitve, gremo višje in dlje, brez da pri tem izgubljamo sebe.

Ko je obremenitve ravno prav, se ustvari občutek ugodja. Gibanje postane učinkovito, dihanje usklajeno, vedenje bolj zavestno. Tako nastane pozitivna povratna zanka, ki nas naravno vodi v raziskovanje večje učinkovitosti, stabilnosti in življenjske pretočnosti.

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.