Zakaj se je dobro upočasniti?

Najboljše napredke lahko dosežemo šele takrat, ko se dovolj upočasnimo, da lahko zaznamo, kako težak nahrbtnik smo si ali so nam ga drugi naložili na hrbet. Upočasnitev nam omogoča, da se začnemo zavedati tistega, česar se v preteklosti nismo zavedali, je pa na podzavestni ravni imelo močan vpliv na naše odločitve, dejanja in rezultate. Upočasnitev je torej orodje, s katerim si lahko pomagamo, da tisto, kar je podzavestno, pride na površje in postane zavestno.

Naslednjič, ko izvajate katerikoli gib, se poskusite upočasniti do te mere, da vam uspe z vsakim gibom ali recimo korakom med hojo začutiti in spoznati nekaj novega. Poskusite se z vsakim gibom vživeti v zavestno izkušnjo in iz nje potegniti, kar se da največ informacij o tem, na kakšen način delate tisto, kar delate. Primerno hitrost pri učenju gibanja sam definiram skozi to, da lahko v vsakem danem trenutku gibalnega vzorca zaznavate in čutite, kaj delate. S tem nabirate zavestne izkušnje, na podlagi katerih se učite in na tak način spreminajte takó dejanja kot tudi rezultate. In ker se okoliščine nenehno spreminjajo, je skladno s tem dobro spreminjati tudi tempo. V povezavi s tem se upočasnitev lahko uporabi v neskončno raziskovanje idealnega tempa, s katerim dvignemo telesno zavedanje in učinkovitost v vsakem danem trenutku. Neskončno pa ni zato, ker nikoli ne najdete tistega pravega tempa, ampak predvsem zato, ker je vsak trenutek nov trenutek. V resnici nam ravno radovednost in raziskovanje omogočata, da postanemo bolj ozaveščeni in učinkoviti.

 Na hitrost lahko pogledamo tudi s stališča sprejemanja informacij. Naš živčni sistem je oblikovan tako, da lahko prenaša ogromno količino informacij, tolikšno, da so nevroznanstveniki še vedno začudeni nad tem, kakšno kapaciteto procesiranja ima naš živčni sistem. Čeprav se zdi, da je količina informacij, ki jih naš živčni sistem lahko obdela, skoraj neomejena, pa ta količina ostaja omejena glede na hitrost, s katero lahko dejansko v globino prejmemo in ponotranjimo nove informacije. Torej, če se na živčni sistem veže preveč informacij naenkrat, se informacije razgubijo. To je zato, ker ob preobilici informacij te v živčni sistem vstopajo podobno, kot če bi želeli vodo iz vedra preliti v steklenico skozi ozko grlo. Če poskušate vodo iz vedra naenkrat zliti v steklenico, bo skoraj vsa voda končala na tleh v obliki luže. Podobno je, če svojemu živčnemu sistemu ponudite preveč novih informacij v prekratkem času, kar se običajno zgodi, ko se premikate prehitro. Takrat se bodo informacije takorekoč razlile v eter in opustili boste priložnost za učenje in izboljšavo.


Ko začnemo gledati na gibanje kot na življenjski proces in hitrost napredka upočasnimo ter začnemo iskati užitke in prijetne senzacije v gibanju, potem skozi čas zares dojamemo zgodbo o želvi in zajcu. Počasi se daleč pride.

Če vas zanima kako bi izboljšali svoje gibanje, dihanje, da bi lahko tekli hitreje in predvsem bolj varno vas vabim na 4-urno izkustveno delavnico: 5-ciklov Organskega Gibanja + Sproščen Tek:

https://karim-movement.com/…/dihanje-gibanje-in…/

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.