Stres v današnjem času

STRES V DANAŠNJEM ČASU

Dandanes se k sreči le redko zgodi, da moramo bežati ali se fizično bojevati za svoje preživetje. Soočamo pa se s stresnimi situacijami, iz katerih oziroma pred katerimi ne moremo pobegniti ali kako drugače aktivno reagirati. Na ta način seveda ne sprostimo nakopičene energije. Zavedati se moramo, da naš prastari obrambni mehanizem na vsako stresno situacijo reagira tako, da v trenutku alarmira telo in zgradi močan energetski potencial za akcijo, ki pa jo pogosto ne moremo, ne znamo ali ne smemo izvesti.

V tem svetu smo vsak dan podvrženi velikemu številu stresnih faktorjev, kot so hrup, promet, prevelika količina informacij in vizualnih vtisov, strah pred prihodnostjo, potovanja, spremembe okolja, medsebojni odnosi … Vsi ti elementi dražijo oziroma vzburjajo organizem. Napetost se prevečkrat zvišuje, sproščenosti pa je premalo.

Če smo predolgo v takih situacijah, zaidemo v stanje kronične živčne in telesne prenapetosti. Ne najdemo več miru, ne moremo zaspati, ne moremo počivati, vedno bolj postajamo občutljivi, odpornost se znižuje in nasploh nam primanjkuje življenjske energije ali pa celo zdrsnemo v obliko kroničnega stanja bolečin in bolezni. Lahko se celo zgodi, da naše telo ne more več razločevati med nevarnimi in nenevarnimi impulzi iz okolja. Vsaka malenkost nas takrat lahko močno razburi. Zato pogosto ustvarimo stanje senzorno-motorične amnezije in odtujenosti, da nam je kratkoročno lažje zdržati določene pritiske, vendar se zaradi tega nered v nas dolgoročno povečuje.

Telesni in duševni simptomi kroničnega stresa

Spodaj je zapisanih le nekaj telesnih in duševnih simptomov, ki se lahko pojavijo zaradi kroničnega stresa:

  • kronična napetost mišic, ki lahko povzroča kronične bolečine v glavi, tilniku in na različnih področjih hrbtenice

  • bolečine v nogah in medenici

  • mobilizirane maščobe se kopičijo v obliki holesterola po stenah žil in lahko povzročijo arteriosklerozo

  • v spolnosti se lahko pojavita frigidnost ali impotenca

  • motnje avtonomnega živčnega sistema, ki se kažejo kot splošna izčrpanost, izgorelost, zmanjšana odpornost proti infekcijam, fibromialgija, smrčanje, astma, alergije, večja možnost srčnega infarkta, hernija …

  • na duševnem področju se lahko pojavijo motnje koncentracije in pomnjenja, razdražljivost, živčnost, nespečnost, napadalnost, depresivna stanja in splošno pomanjkanje veselja do življenja

(viri: knjiga Sprostitve)

Z rednimi, radovednimi, zavestnimi in z občutkom izvedenimi somatskimi dihalnimi vajami in Organskim gibanjemzmanjšujemo senzorno-motorično amnezijo in senzorno-motorično odtujenost. Tako se učimo bolje slišati svojo notranjo senzoričnost in natančneje zaznavati zunanjo (interocepcijo in propriocepcijo), s čimer zmanjšujemo senzorno-motorično iluzijo in povečujemo resnično zaznavo sebe kot celotne some (zavest, podzavest, telo).

Takrat si znamo vse bolje definirati, kaj ali kdo vpliva na naše trenutno počutje in stanje, v katerem se nahajamo. Ko spoznamo resnico o sebi in okolju ter s tem tudi probleme, ki jih imamo, postane nujno sprejeti drugačne odločitve in izvesti potrebna dejanja. Le tako lahko stvari uredimo, dosežemo drugačne rezultate in postopno razrešujemo kronične težave.

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več
  • Ko se agresivna energija začne vračati v zavest, se najprej pojavi strah

    Ko enkrat razumemo agresijo kot naravno življenjsko silo, kot energijo, ki nas podpira v gibanju naprej, vzpostavlja tonus, orientacijo in stik z okoljem, se odpre pomembno nadaljnje vprašanje: kaj se zgodi, ko se ta energija začne prebujati po dolgem obdobju potlačevanja? Mnogi ljudje pričakujejo, da se prebujena agresija pokaže kot impulzivnost, kaotičnost ali izbruh. V […]

    Preberite več
  • Agresivnost kot življenjska sila.

    Tema, ki jo zelo rad ozaveščam in učim na svojih obravnavah in programih. Menim, da je okrog agresije veliko negativnih konotacij in napačnih prepričanj. Prav ta slab odnos do agresije(strah pred njo, njeno potlačevanje ali zanikovanje) nas pogosto dela nemočne in ustvarja pogoje za kronične telesne in čustvene težave. Zato danes pišem o svojem pogledu […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.