V nadaljevanju so izpostavljeni nekateri ključni telesni procesi, ki so neposredno povezani z dihanjem in pomembno vplivajo na naše zdravje ter splošno počutje.
Če smo pozorni na ljudi okoli sebe, hitro opazimo, da mnogi dihajo skozi usta tudi takrat, ko ne govorijo ali jedo. Takšen način dihanja ni naključen. Pogosto je posledica prekomerne izpostavljenosti zunanjim dražljajem, zaradi česar je živčni sistem v stalnem stanju vzburjenosti. Prevladovanje simpatičnega odziva poruši ravnovesje v delovanju imunskega sistema, kar se lahko kaže kot alergije, preobčutljivost na hrano ter pogostejša vnetja.
Sčasoma se lahko povečajo mandlji in žrelnica, poveča se tveganje za kronična vnetja sinusov, pogoste okužbe dihal, pojav astme, nosnih polipov ali ukrivljenega nosnega pretina. Vse to oteži ali celo onemogoči nemoteno dihanje skozi nos, zato telo preide na ustno dihanje, ki pa dolgoročno stanje še dodatno poslabša.
Dolgotrajno dihanje skozi usta je povezano s številnimi težavami: pogostimi glavoboli, vnetji dlesni, bolečinami v grlu, slabim zadahom, slabšim stanjem zob ter smrčanjem in motnjami spanja. Poleg tega negativno vpliva na prebavni sistem in presnovo, kar se lahko izrazi kot zgaga, napenjanje, prebavne težave ali celo srčno-žilna obolenja.
Ustno dihanje pogosto vpliva tudi na telesno držo. Ker gre večinoma za navpičen vzorec dihanja, se težišče telesa pomakne navzgor, kar poveča obremenitve na hrbtenico in medenico. Posledično se pogosteje pojavljajo bolečine, togost in obraba gibalnega sistema.
Če takšen način dihanja prevlada že v otroštvu, lahko vpliva tudi na razvoj obraza. Spremenjen položaj jezika v ustni votlini vpliva na obliko čeljusti, ki postane ožja, brada bolj koničasta, zobje pa bolj stisnjeni. To povečuje potrebo po ortodontskih posegih. Raziskave hkrati kažejo povezavo med prevladujočim dihanjem skozi usta in težavami z zbranostjo, učenjem ter večjo pojavnostjo motenj pozornosti, kot sta ADD in ADHD.
Način dihanja je izjemno pomemben, saj neposredno vpliva na vse telesne sisteme — tako na fiziološke kot tudi na kognitivne in čustvene procese. Dihanje je osnovna življenjska funkcija, ki jo lahko zavestno uravnavamo in se je lahko naučimo uporabljati bolj učinkovito.
Prav zaradi te neposredne povezanosti z živčnim sistemom je dihanje zelo občutljivo na vplive okolja in čustvena stanja. To je ključno razumeti, ko iščemo vzroke za dolgotrajno utrujenost, nelagodje ali občutek, da telo ne deluje optimalno.
Učenje uravnavanja dihanja ter njegovo usklajevanje z anatomijo in funkcijo dihalnega sistema bi moralo predstavljati eno temeljnih področij samoregulacije in samozdravljenja. Zato je smiselno, da je delo z dihanjem vključeno tako v osebno prakso kot tudi v terapevtske in rehabilitacijske pristope.
