Škodljivi vzorci dihanja

Kako razumem pravilno in nepravilno dihanje

Za nepravilno dihanje ne obstaja ena sama, absolutna razlaga. Dihanje ni pravilno ali napačno samo po sebi – njegova kakovost se pokaže skozi razmerje med tem, koliko energije v dihanje vložimo, in tem, koliko podpore, stabilnosti in zdravja iz njega dobimo.

Človek se je skozi evolucijo razvijal v stalnem soočanju z vprašanjem preživetja. Ključno ni bilo, kdo je najmočnejši, temveč kdo je znal energijo porabljati najbolj učinkovito. Iz te potrebe se je oblikovala naša telesna struktura, iz strukture pa funkcija. Način, kako dihamo, se gibamo in se vedemo, neposredno vpliva na to, kako se telo oblikuje in kako dolgo ter kakovostno lahko deluje.

Bolj ko so dihanje, gibanje in vedenje usklajeni in učinkoviti, bolj je telo simetrično, prožno in prilagodljivo. Takšno telo porabi manj energije za osnovno delovanje, lažje se regenerira in se bolje odziva na izzive okolja. Rahla nesimetrija in manjše prilagoditve so povsem normalne – težava nastane šele takrat, ko nesimetrija in napetosti postanejo kronične ter začnejo omejevati življenje.

Po mojih izkušnjah so kronične telesne težave pogosto povezane z nezadostno telesno in čustveno zrelostjo posameznika ter z okoljem, v katerem živi. Dolgoročno gledano je stanje kronične bolečine ali izčrpanosti nenaravno. V naravnih pogojih bi takšno stanje onemogočalo preživetje in nadaljevanje vrste.

Zato sam učinkovitost dihanja presojam zelo preprosto:
če oseba diha učinkovito, telo dolgoročno ne razvija kroničnih težav;
če diha neučinkovito, se težave s časom kopičijo.

Namesto iskanja »popolnega« dihalnega vzorca se mi zdi pomembnejše vprašanje:
Kako lahko v telo vnesemo dovolj kisika, ob tem pa porabimo čim manj energije?

Značilnosti neučinkovitega dihanja

Najpogostejši znaki nefunkcionalnega dihanja so:

  • pretirano dihanje oziroma hiperventilacija,

  • občutek pomanjkanja sape brez jasnega razloga,

  • neenakomeren ali kaotičen ritem dihanja,

  • občutek stalne napetosti kljub počitku.

Učinkovito dihanje je praviloma:
lahkotno, tiho, mehko, brez napora, skozi nos, s sodelovanjem trebušne prepone, usmerjeno v spodnji del pljuč, ritmično in z naravnim, kratkim premorom po izdihu.

Tako so ljudje dihali, dokler se z življenjskim slogom ni spremenil tudi naš notranji ritem.

Kako prepoznati neučinkovito dihanje

Eden enostavnih pokazateljev je t. i. dihalna pavza po izdihu. Če po mirnem izdihu ne zmorete vsaj približno 25 sekund ostati brez zraka in je prvi vdih po pavzi sunkovit, glasen ali skozi usta, je to jasen znak zmanjšane dihalne učinkovitosti.

Dodatna vprašanja, ki si jih lahko iskreno zastavite:

  • Ali pogosto čutite napetosti v telesu?

  • Se soočate s kroničnimi bolečinami ali utrujenostjo?

  • So vaše dlani in stopala pogosto hladni?

  • Pogosto zehate čez dan?

  • Dihate ponoči skozi usta ali smrčite?

Štirje pogosti neučinkoviti vzorci dihanja

1. Paradoksno dihanje (»hlastač«)

Pri tem vzorcu se ob vdihu trebuh umika navznoter, ob izdihu pa se sprošča navzven – ravno obratno od naravnega gibanja. S tem v telo vnesemo bistveno manj zraka, kot bi ga lahko, dihanje pa postane sunkovito in neučinkovito.

Tak vzorec pogosto izvira iz zgodnjih strahov. Trebušne mišice se v stresu močno zakrčijo, kar onemogoči razširjanje trebušne votline. Dihanje se dvigne visoko pod ramena, telo pa ostaja v stalni pripravljenosti.


2. Zadrževanje diha (hipoksični vzorec)

To je zelo pogost sodoben vzorec. Oseba nezavedno zadržuje dih – na primer ob stresu, pritisku ali odgovornosti. Značilni znaki so pogosto zehanje, plitko dihanje in občutek, da “življenje ne pusti dihati”.

Ta vzorec je pogosto povezan z dolgotrajnim stresom ali občutkom nemoči. Telo nima prostora za poln vdih, zato se postopoma znajde v stanju stalnega notranjega pomanjkanja.


3. Hiperventilacija (prekomerno dihanje)

Najpogostejša oblika neučinkovitega dihanja. Oseba diha več, kot telo dejansko potrebuje. To pogosto opazimo pri hoji ali teku, ko nekdo diha skozi usta, ima visok srčni utrip in se hitro utrudi, čeprav obremenitev ni velika.

Hitrejše dihanje ne pomeni več kisika v tkivih. Ravno nasprotno – prehiter pretok zraka zmanjša učinkovitost izmenjave plinov. Telo se ujame v začaran krog napetosti, pospešenega dihanja in povečane porabe energije.


4. »Nedihalec« – globoka telesna zakrčenost

Pri tem vzorcu je dihanje skoraj neopazno. Telo je kronično zakrčeno v vratu, prsnem košu, trebuhu in hrbtu. Oseba deluje odmaknjeno, utrujeno in pogosto brez stika s telesom.

Gre za stanje, ki se pogosto pojavi po izgorelosti, dolgotrajnem stresu ali bolezni. Telo se umakne vase, da bi preživelo. Čeprav deluje mirno, je v resnici odrezano od vitalnosti in občutka živosti.

Dihanje je temelj našega gibanja, odzivanja in doživljanja sveta. Preko somatskega gibanja in zavestnega raziskovanja diha se lahko ponovno naučimo poslušati telo, zmanjševati nepotrebno napetost in postopoma vračati učinkovitost, ki nam omogoča več zdravja, stabilnosti in notranjega miru.

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več
  • Ko se agresivna energija začne vračati v zavest, se najprej pojavi strah

    Ko enkrat razumemo agresijo kot naravno življenjsko silo, kot energijo, ki nas podpira v gibanju naprej, vzpostavlja tonus, orientacijo in stik z okoljem, se odpre pomembno nadaljnje vprašanje: kaj se zgodi, ko se ta energija začne prebujati po dolgem obdobju potlačevanja? Mnogi ljudje pričakujejo, da se prebujena agresija pokaže kot impulzivnost, kaotičnost ali izbruh. V […]

    Preberite več
  • Agresivnost kot življenjska sila.

    Tema, ki jo zelo rad ozaveščam in učim na svojih obravnavah in programih. Menim, da je okrog agresije veliko negativnih konotacij in napačnih prepričanj. Prav ta slab odnos do agresije(strah pred njo, njeno potlačevanje ali zanikovanje) nas pogosto dela nemočne in ustvarja pogoje za kronične telesne in čustvene težave. Zato danes pišem o svojem pogledu […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.