Učinkovito dihanje, ki ga pravzaprav dobimo že ob rojstvu, je v današnjih razmerah sodobne družbe postal velik izziv. Čeprav mislimo, da naše telo ve, koliko zraka potrebuje, je na žalost realnost popolnoma drugačna.
Učinkovitost dihanja so popačili: prekomeren stres, nerešeni medsebojni odnosi (čustva), nepravilna prehrana, sedeče-delovni življenjski slog, pretopli prostori, premalo ali prekomerno gibanje. Vse to vpliva na naš dih. Hkrati pa se posledice kažejo kot kronična utrujenost, izgorelost, kronična zakrčenost, težave s spanjem, motnje dihanja, alergije, prekomerna telesna teža, srčno-žilne bolezni, deregulira se delovanje avtonomnega živčnega sistema, oslabi imunski sistem in pade odpornost.
Naši predniki so živeli v veliko manj tekmovalnem okolju, kjer čas in hitrost nista imela takšnega pomena. Jedli so bolj naravno hrano, fizično delali več, in kadar so sedeli, so počivali – danes pa je pogosto ravno obratno.
Človek se je skozi zgodovino oblikoval v pogojih, kjer je bil ključni izziv pomanjkanje energije, ne pa časa. Telo je temu prilagojeno tako po strukturi kot po funkciji.
Zakaj je sodobno dihanje neučinkovito?
V sodobnem načinu življenja se je močno povečala količina predihanega zraka. Čeprav se zdi, da je večji vnos kisika koristen, je resnica ravno nasprotna. Kronično prekomerno dihanje je za naše zdravje škodljivo in zmanjšuje telesno zmogljivost, pripravljenost ter kondicijo. Danes vdihujemo 2–4x več zraka, kot ga telo dejansko potrebuje, s čimer izgorevamo kisik iz globljih telesnih zalog – krvi, tkiv, mišic, srca, možganov.
Hiperventilacija nas postavi v stanje, kjer zraven potoka umiramo od žeje. To je škodljivo, nevarno, pa tudi popolnoma nepotrebno in rešljvo.
Prekomerno dihanje prispeva k težavam kot so:
-
tesnoba
-
astma
-
utrujenost
-
nespečnost
-
težave s srcem
-
prekomerna telesna teža
-
bolečine v hrbtenici
-
apneja
-
alergije
…
Dihanje vpliva na vse vidike našega zdravja.
Vloga ogljikovega dioksida
Tisto, kar določa, koliko kisika lahko telo uporabi, je ogljikov dioksid v krvi. Pogosto nas učijo, da ga je treba čim hitreje izdihati, ker naj bi bil zgolj stranski produkt – a to ne drži. Ogljikov dioksid je ključni dejavnik, ki omogoča sproščanje kisika iz rdečih krvničk v mišice in organe.
To fiziološko načelo se imenuje Bohrov efekt (odkril ga je kemik Christian Bohr leta 1904). Ko razumemo, da ravno ogljikov dioksid določa, koliko kisika lahko dejansko uporabimo, postane jasno, zakaj je kronično prekomerno dihanje tako škodljivo.
Če dihamo učinkovito, je naš dih: tih, enakomeren, nadzorovan. Če dihamo prekomerno, postane intenziven, neenakomeren, nenadzorovan – in ob tem izdihnemo preveč ogljikovega dioksida. Posledično telo zahteva še več zraka in ujamemo se v začarani krog.
Kako pomagajo Somatske dihalne prakse?
Z učinkovitejšim dihanjem v telo vnašamo več ogljikovega dioksida, kar omogoča mišicam, tkivom, srcu in možganom boljši dostop do kisika. To neposredno povečuje naše telesne zmogljivosti, izboljšuje regeneracijo in krepi zdravje.
Dvig učinkovitosti dihanja (zmanjšana količina predihanega zraka), zmanjšanje pretiranega odziva na telesni napor ter dihanje skozi nos vodijo v višjo povprečno raven ogljikovega dioksida v pljučnih mešičkih. Kisik se zato učinkoviteje sprošča v tkiva, kar izboljša počutje, zdravje in zmogljivost.
Skozi Somatske dihalne prakse se učimo spreminjati občutljivost dihalnega centra, ki uravnava dihanje glede na količino ogljikovega dioksida v krvi. Vaje sproščajo kronično zakrčene dihalne mišice in izboljšajo učinkovitost dihalnega sistema. Ob tem se uravnava delovanje avtonomnega živčnega sistema, kar vodi v globlji počitek, večjo regeneracijo in napredek.
