Skeletne mišice so mišice na katere naša zavest lahko najbolj vpliva. Prav te mišice so najbolj odgovorne kako se bomo odzvali na dražljaje iz okolja. Ali drugače povedano napetost skeletnih mišic definira kako debelo ali tanko kožo bomo imeli in s tem prepustnost telesne membrane.
Če se izpostavimo stresu, kot primer: močan trening, pomemben sestanek, odgovorna služba, dobimo udarec(verbalni ali fizični)…
Takrat aktiviramo simpatičen načina delovanja avtonomnega živčnega sistema(AŽS) in s tem dobimo bolj odporno, neprepustno, debelo kožo, ki nam ščiti organizem pred vplivi iz okolja.
Sodobno življenje od nas zahteva, da imamo to stanje prepogosto aktivirano.
(Hitrost tempa življenja, plitki odnosi, pomanjkanje časa za telesno pozornost, potlačena čustva, preveč stresnega dela…če naštejem nekaj razlogov simpatične dominantnosti(AŽS).)
Simpatična dominantnost vodi v kronično prenapete skeletne mišice in prav kronična napetost mišic povzroča kopico telesnih in čustvenih blokad.
Na telesni ravni se pospeši srčni utrip prav tako dihanje, ki na ta način postane neučinkovito.
Mišice, ki so kronično napete, slej ko prej začnejo boleti in postanejo šibke.
Zmanjša se čutni del sebe in tako slabše zaznavamo dražljaje iz okolja. Zmanjša se tudi zaznavanje svojega notranjega počutja, ker informacije nimajo prostega prehoda iz globine telesa do površine kože in s tem do površine zavesti.
Na ta način ne čutimo sedanjosti realno in lahko ustvarjamo nerealen in neustrezen odnos do sebe in okolice. Ta način je precej neučinkovit in vodi v vedno večji nered in entropijo.
Kronično povišan mišični tonus in izguba sposobnosti sprostitve mišic sta glavna razloga za kronično utrujenost, kronične bolečine in bolezni, nizko energijo, slabe drže in gibalne omejitve.
Vzrok za kronično povišan tonus je poslabšanje občutka in slaba povezanost uma s telesom, kar pomeni izguba občutka za lastno telo.
Prehiter tempo življenja, preveč obremenitev, pomanjkanja časa in pretirano usmerjanje pozornosti v okolico, vodijo do odtujenosti lastnega telesa, kar posledično vodi v kronična stanja.
Z rednim usmerjanjem pozornosti v telesno obliko zavesti; se učimo znižati previsok mišični tonus, sprostiti telo, kar omogoči telesu prehod v stanje homeostaze, kjer telo dobi priložnost pozdraviti vnetne procese in posledično pride do ureditve kroničnih bolečin, bolezni in gibalnih omejitev.
Torej je potrebna sprememba odnosa uma s telesom, ki postaja v prehitrem ritmu sodobnega sveta vedno slabši in površen.
Sporočila telesa jemljemo za samoumenvne in jih preziramo, tako se nimamo možnosti pravočasno odzvati na zahteve telesa.
V kolikor se na opozorila telesa pravočasno ne odzovemo in jih ne upoštevamo, se sčasoma opozorila stopnjujejo(vedno bolj močna bolečina), z razlogom, da bi jih naša zavest opazila, spoštovala in se pravilno odzvala.
Žal večina ljudi živi tako zavestno odklopljeno od svojega telesa, da sporočila začuti takrat, ko so že zelo glasna in boleča. Kažejo se v obliki raznoraznih kroničnih bolečin in bolezni.
Z rednim usmerjanjem pozornosti v telesno zavest in z vlaganjem časa v spremembo dihanja in gibanja boste sporočila in opozorila telesa sposobni prepoznati hitreje in s tem pravočasno spremeniti svoje neučinkovite in škodljive vzorce.
Življenje vsekakor ni stabilen proces, vendar naša sposobnost samoregulacije, samozdravljenja in obnove vseh telesnih sistemov, je človeška najboljša sposobnost.
Zato jo je dobro ohranjati z kvalitetno prakso gibanja.
Torej je simpatično delovanje AŽS je normalen odziv telesa na stres, vendar je problem, če tudi ko stres mine ostane aktiven še dolgo časa po tem.
Ko se oseba umakne od stresnega okolja(sestanek, prepir, trening, služba…), bi živčni sistem moral delovati vse bolj parasimpatično.
V tem stanju se telesna membrana zmehča in postane ‘tenka’, čuteča, kar omogoča boljšo izmenjavo energije z okoljem. To je normalno stanje človeka, ki je danes na žalost vse manj pogosto.
V parasimpatičnem stanju je dihanje počasno, umirjeno, globoko z uporabo trebušne prepone, umirjen je tudi utrip srca in presnova se normalizira.
Kako lahko zopet dosežem aktivacijo parasimpatičnega delovanja AŽS?
Zelo pomembno se je naučiti sproščati in daljšati napetosti skeletnih mišic.
Ko zmanjšamo mišično napetost skeletnih mišic, se poveča nivo občutka iz telesa in okolice na površino zavesti/uma. Takrat smo sposobni realno opredeliti situacijo, v kateri smo se znašli in temu primerno umiriti delovanje uma in telesa. Takrat si končno lahko oddahnemo, spustimo ‘ruzak’ z ramen in počasi, nežno in globoko dihamo v spodnji del pljuč s trebušno prepono in s tem še bolj vplivamo na aktivacijo parasimpatičnega delovanja AŽS.
To je tudi način kako odpraviti kronične bolečine, umiriti srčni utrip in odpraviti zakrčenosti v mišicah.
Z zavedanjem delovanja živčnega sistema, nam tudi dolga kolona na cesti ali v trgovini, ne povzroča nepotrebnega pritiska v telesni membrani.
Zmožni smo se tudi v slabih trenutkih odzvati bolj čustveno zrelo, s tem prišparati z energijo za kaj bolj produktivnega.
Največjo škodo nam povzroča ravno nepravilno delovanje AŽS, ko je to neusklajeno s trenutno situacijo, mi pa se tega ne zavedamo.
Sodobni človek se parasimpatičnega načina celo izogiba ali ga izključi, tako da ga ignorira.
Tako je ključni del cikla regeneracije:
Simpatični-Parasimpatično-Homeostaza=Max.pripravljenost za preživetje nedokončan, zaradi česa telo vse pogosteje ostane v stanju kronično pretirane vzburjenosti v simpatičnem načinu delovanja.
To zelo slabo vpliva na naše počutje-ustvarjamo si negativen stres in si občutno zmanjšujemo kvaliteto življenja.
Ponovno višanje pogostosti aktiviranega parasimpatičnega sistema poveča prekrvavljenost kože, občutljivost membrane in s tem povrne možnost čutenja telesnih užitkov(veselje, sreča, ljubezen, radost, mir..).
Karim Al Saleh
