Življenje, ki je nastalo na zemlji, je kompleksno. Življenjska energija(primer: kisik) je dobesedno razlita po zraku. Ali bi sicer človek, oziroma katero drugo živo bitje, lahko živel na planetu, kjer narava ne spodbuja življenja s samim eko-sistemom obkrožajočega sveta? Seveda ne.
Življenje na zemlji je nastalo, ker je to gostoljuben svet. Sam svet okrog nas, sama narava nam dobesedno vsak trenutek sporoča: ‘’Živi! Veseli se! Bodi zdrav in srečen!’’
Sama narava nam vsak trenutek omogoča vliti življenjsko energijo, s katero je napolnjena naš Svet. Energija je povsod okrog nas, je zunaj in znotraj nas.
Življenjska energija ni le razlita po zraku, temveč je iz nje cel svet tudi sestavljen. Iz nje so vse stvari in predmeti, vsa bitja, živali, rastline, in mi- vse na svetu je ustvarjeno iz te sile. Iz nje je narejeno tudi tisto, česar ne moremo videti z očmi, kar je nemogoče občutiti s čutili (želje, intuicija…).
Modreci raznih dežel, so to življenjsko energijo poimenovali z različnimi imeni: >>ki<<, >>či<< ali >>prana<<. Ta življenjska energija je tisto, iz česar je narejen naš svet.
Kako je zares nastal naš svet, do danes nihče ne more tega vedeti z gotovostjo. Vendar lahko vseeno rečemo, da je naš svet zagotovo imel svoj začetek in, da je enkrat nastal. Preden je nastal, je bila življenjska energija uspavana, nepremična. Bila je skoraj neopazna, prozorna, kot mirna morska voda. Bila je spokojna in ni imela nikakršne oblike.
Za nastanek našega sveta se je morala življenjska energija začeti GIBATI.
Z GIBANJEM se je spremenila, od nepremičnosti in prosojnosti se je premaknila k ustvarjanju-ustvarjanju oblike našega sveta. Naš svet je kombinacija različnih oblik. Če se življenjska energija koncentrira, dobimo otipljive, vidne oblike- takšne kot je človeško telo, ki deluje po zakonih newtonove fizike.
Manj koncentrirana, razpršena življenjska energija je snov iz katere so sestavljeni bolj subtilni objekti: misli, čustva, občutki in nagoni, ki delujejo po zakonih kvantne fizike.
Če z nami nebi upravljala življenjska energija, nebi mogli narediti niti enega giba. Zato se mrtev človek ne more premikati kajti energija je zapustila telo.
Prav ta energija >>prane<< poganja vibracijo srčne mišice, poganja kri po arterijah, pomaga pri prebavljanju hrane in, seveda, je v vsakem našem vdihu in izdihu.
Energija >>či<< ali >>prana<< na nas deluje tudi kadar ne razmišljamo, kadar nekaj občutimo, nekaj želimo.
Vse okoli nas je nastajanje življenjske energije, edinega vira in edine snovi (ki lahko prevzame najrazličnejše oblike), iz katere je sestavljen ves naš svet v vseh njegovih manifestacijah.
Življenjska energija je sama naša narava. Mi smo narejeni iz življenjske energije, sestavljeni smo iz nje.
Drevesa ustvarjajo kisik, ki ga mi sprejememo skozi pljuča. Človeško telo pa oddaja ogljikov dioksid, ki ga zopet drevesa pretvarjajo v kisik. – tako globoko smo povezani z naravo, kar omogoča ustvarjanje in kroženje življenja na zemlji.
Kako smo ljudje izdali svojo naravo, zakaj nas je življenjska energija zaobšla in so namesto nje prišle gibalne omejitve in bolezni?
Za začetek razmislimo: naš svet ni le nastajanje življenjske energije, temveč in predvsem tudi njeno GIBANJE, gibanje življenjske moči, gibanje energije v svetu…
Kaj ne spominja to na gibanje zraka?
Kaj ne spominja to na veter-premikanje zračne mase nad zemljo, kaj ne spominja to na dihanje-premikanje zunanjega zraka znotraj telesa in obratno? Spominja.
To je prakitčno identično.
Premikanje zraka je premikanje življenjske energije.
Premikanje zraka znotraj telesa in obratno predstavlja človekovo dihanje. Premikanje energije v Svetu je dihanje Sveta. To je dihanje Narave, dihanje Vesolja.
Naš svet je ogromen, živ organizem, ki zna dihati. To dihanje, to gibanje energije, ta življenjska moč je to, kar ustvarja življenje. Ljudje, kot vsa druga živa bitja, so majhne kopije velikega živega organizma-našega sveta, katerega sestavni delček smo mi vsi.
Zgrajeni smo po njegovem zgledu: on živi, obstaja samo, če diha, ter kadar se v njem odvija premikanje življenjske sile- tako tudi mi živimo samo, če dihamo in gibamo. Vendar, kako pa mi dihamo? In kdaj smo pozabili dihati usklajeno z našo naravo?
Dihanje je mogoče na razne načine. Če želimo da nas skozi življenje spremljajo bolezni in bolečine, je dovolj da v pljuča šibko vdihujemo majhne količine umazanega zraka, ki mu manjka kisik in energija, in obratno (Da, neboste umrli, tudi če dihate na tak način).
Za slabotno ohranjanje življenja je to dovolj.
Za popolno, kvalitetno, zdravo in srečno življenje- ne.
Procesi premikanja zraka in gibanja energije v svetu so neločljivo povezani. Človek pa se je v procesu civilizacije ločil od življenjske sile in iznakazil svojo naravo. Zato večina ljudi diha tako, da le premešča nezadostno količino zraka v pljuča in obratno, s tem pa ne omogoči, da bi skupaj z zrakom vstopila tudi življenjska sila, v tej življenjski energiji ne omogoči proste cirkulacije po telesu, tako da bi dosegla vsako celico. Zato ljudje živijo tudi z boleznimi in bolečinami ter predčasno umirajo.
Vse to bi lahko spremenili z učenjem pravilnega dihanja, učinkovitega gibanja in urejanjem čustvene zrelosti.
Ko se ljudje name obrnejo za pomoč pri odpravljanju telesnih ali čustvenih neravnovesij in kroničnih težav, jim sprva razložim vzroke in posledice mišičnih vozlov, napačne drže in gibalnih/dihalnih omejitev.
Na obravnavi ni dovolj, da se zgolj z manualnimi tehnikami sproščanja odpravlja zastoje v pretoku telesne energije, saj se tako ne spremeni način gibanja, vedenja in dihanja osebe s katero delam. Če vzorci ostanejo enaki kot pred terapijo, se s ponavljanjem neučinkovitih vzorcev simptomi vedno znova ponovijo. Poleg manualnih tehnik sproščanja, mi je pomembno osebo naučiti principe somatskega dihanja ter učinkovite gibalne vzorce, z razlogom, da oseba spremeni način gibanja,dihanja in vedenja in tako prepreči ponoven nastanek mišičnih vozlov in s tem telesnih neravnovesij.
(Viri uporabljeni iz knjige: Energetsko dihanje, Zdravljenje z dihanjem)
Karim Al Saleh
