Kako senzorno-motorična amnezija vpliva na naše življenje?

Kako senzorno-motorična amnezija vpliva na naše življenje?

Ste se kdaj vprašali, zakaj vaše telo pogosto deluje “avtomatsko”? Zakaj določeni gibi, drža ali odzivi postanejo kronični, tudi če niso najbolj učinkoviti ali udobni? Naše telo je kot zemljevid – vsaka mišica, sklep in živčna povezava ima svoje mesto. A kaj, če se deli tega zemljevida zameglijo? Prav to se zgodi pri senzorno-motorični amneziji, stanju, ki močno vpliva na gibanje, vedenje in celo na našo sposobnost čutenja.

Kaj je senzorno-motorična amnezija?

To je pojav, pri katerem izgubimo zavestno povezavo z določenimi deli telesa. Zaradi kroničnega stresa, travm, ponavljajočih se gibov ali prisilne drže naš živčni sistem “pozabi”, kako sproščeno in funkcionalno uporabljati določene mišice. Posledica so okorni gibi, bolečine in omejitve, ki nas lahko spremljajo vsak dan. 

Kronično čutenje vodi v kronično vedenje;

Naše telo in možgani delujejo kot enoten sistem. Ko se določeni vzorci gibanja ali reakcije ponavljajo, se “vpišejo” v naš živčni sistem. Tako nastanejo kronične telesne reakcije – na primer nenehna napetost v ramenih ali težnja po sklonjeni drži. Ti vzorci so pogosto nezavedni, vendar nas omejujejo pri prostem izražanju, gibanju in vedenju. Senzorno-motorična amnezija povzroči “informacijski vakum” v živčnem sistemu – dobesedno izgubimo stik s samim seboj. Z redno čutno-gibalno prakso lahko te “vrzeli” zapolnimo, kar omogoči bolj jasno komunikacijo med zavestjo in telesom, izboljša se biomehanska učinkovitost in splošno počutje.

Čutno-gibalna praksa za drugačno čutenje in kreativna dejanja;

Rešitev se skriva v čutno-gibalni praksi, ki nas uči, kako ponovno zavestno zaznati svoje telo in razviti bolj funkcionalne gibalne vzorce. S čutno-gibalno prakso, ki vključujejo počasne, nadzorovane gibe in osredotočenost na občutke, lahko:

•Ponovno vzpostavimo povezavo med možgani in telesom.

•Raziščemo nove poti za gibanje in odzivanje, ki temeljijo na kreativnosti in občutku lahkotnosti.

•Izboljšamo biomehaniko, kar pomeni manj bolečin in več svobode pri gibanju.

Kreativnost in spremembe;

Ko svoje telo osvobodimo starih, kroničnih vzorcev, postanemo bolj odprti za kreativno izražanje in nove načine gibanja. To ni le fizična sprememba – vpliva tudi na naše čustveno in mentalno stanje. Z drugačnim čutenjem se spontano rodijo tudi drugačna dejanja.

Naše telo je neverjeten sistem, ki vedno išče ravnovesje. Z zavestnim pristopom k svojemu gibanju in čutenju lahko prekinemo kronične vzorce in odpremo vrata kreativnosti, lahkotnosti in vitalnosti.

Imate občutek, da se vaše telo “zatika” v določenih gibih ali odzivih? Poskusite s čutno-gibalnimi vajami in odkrivajte potencial svojega telesa in uma.

Vaš prvi korak:

Vsak zavesten gib je korak proti svobodnejšemu, bolj vitalnemu življenju. 

Poskusite že danes: sedite ali stojte v tišini, zaprite oči in pozorno premaknite eno roko proti stropu. Kako se počutite ob tem gibu? Kje čutite napetost? Kje lahkotnost? Je gib jasen, tekoč, gladek ali je sunkovit, stopničkast, trzajoč, okoren? Preverite ali je gib na desni enak, podoben ali različen kot na levi roki? 

Raziskujte nove poti – kako bi lahko enako dejanje izvedli z manj napora in večjo fluidnostjo?

Gibajmo se z zavestno namero in ne iz podzavestnih navad.

https://karim-movement.com

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več
  • Ko se agresivna energija začne vračati v zavest, se najprej pojavi strah

    Ko enkrat razumemo agresijo kot naravno življenjsko silo, kot energijo, ki nas podpira v gibanju naprej, vzpostavlja tonus, orientacijo in stik z okoljem, se odpre pomembno nadaljnje vprašanje: kaj se zgodi, ko se ta energija začne prebujati po dolgem obdobju potlačevanja? Mnogi ljudje pričakujejo, da se prebujena agresija pokaže kot impulzivnost, kaotičnost ali izbruh. V […]

    Preberite več
  • Agresivnost kot življenjska sila.

    Tema, ki jo zelo rad ozaveščam in učim na svojih obravnavah in programih. Menim, da je okrog agresije veliko negativnih konotacij in napačnih prepričanj. Prav ta slab odnos do agresije(strah pred njo, njeno potlačevanje ali zanikovanje) nas pogosto dela nemočne in ustvarja pogoje za kronične telesne in čustvene težave. Zato danes pišem o svojem pogledu […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.