Vpliv neučinkovitega dihanja na telesne in umske procese

Urejanje dihanja ter usklajevanje dihanja s strukturo in funkcijo dihalnega sistema morata biti eno od osnovnih področij samozdravljenja in vključena v terapevtsko delo soudeleženih pri procesu zdravljenja. Knjiga The New Science of a Lost Art ocenjuje, da 80 % svetovnega prebivalstva ne diha pravilno. Zdravo dihanje je vdihovanje in izdihovanje zraka skozi nos v spodnji del pljuč s premikanjem trebušne prepone ter dihanje, ki ustreza aktivnosti. Na primer, dihanje skozi usta bi bilo primerno, ko smo pod maksimalno obremenitvijo, neprimerno pa, ko spite.

Glasni smrčači dihajo 3–4 krat več zraka kot običajno. »Učinkovito tečejo maraton v spanju«. Nasprotno pa divje živali dihajo zdravo in skozi nos. Konji lahko galopirajo s hitrostjo 80 km/h in dihajo skozi nos. Gepardi dosegajo hitrosti do 110 km/h in dihajo skozi nos. Divje živali ne smrčijo in zelo redko dobijo zamašene nosove. Po drugi strani pa se ljudje razlikujejo po tem, da so najbolj zamašene vrste na planetu.

Kako ugotoviti, ali dihate narobe

Simptomi, kot so zamašen nos, dominantno dihanje z usti, astma, seneni nahod, vztrajen kašelj, smrčanje ali spalna apneja, tesnoba ali dovzetnost za napade panike, lahko kažejo na nefunkcionalen vzorec dihanja. Komur je nosno dihanje neprijetno, mora verjetno opazovati in spremeniti svoje dihanje.

Prekomerno dihanje

Normalna dihalna respiracija naj bi bila 4–6 litrov zraka na minuto. Če hiperventiliramo (prekomerno dihanje), imamo respiracijo 15–20 litrov zraka na minuto. Sodobna družba je znana po hiperventilaciji, znanost dokazuje, da dihamo 3–4x preveč. Za dihalne mišice sicer to ni noben problem, ker so tako močne, da lahko prenesejo še veliko večji pritisk, kot je ta. Meritev pri vrhunskih atletih je pokazala maksimalno respiracijo cca. 160–200 litrov na minuto in potem, ko dihamo 3–4x (15–20 L/min) več kot je treba, tega ne občutimo kot kakršenkoli problem. Vendar, če bi pili, jedli, hodili, tekli 3–4x več kot je normalno, bi točno vedeli, da je nekaj narobe in bi se verjetno prej odločili ukrepati. Pri prekomernem dihanju problemi nastajajo počasi in tiho, vendar globoko. Ker je dihanje skozi nos 20 % težje kot skozi usta, se mnogi odločijo za lažjo pot, kar jim kratkoročno olajša osnovno funkcijo preživetja, vendar ta odločitev terja visoke davke kasneje v življenju.

Lažja pot je dihanje skozi usta, vendar dolgotrajna dominantnost dihanja skozi usta vodi v mnoge težave:

• spremeni se oblika obraza

• težave z zobmi

• čeljust se premakne nazaj in dol

• sapnik se zoža (iz širine palca v širino mezinca)

• hitrost pretoka zraka v sapniku se poveča, kar ustvari podtlak v sapniku, sapnik začne še bolj stiskati navznoter, kar privede do spalne apneje

• smrčanje

• trebušna prepona preneha izvajati svojo funkcijo

• dodatno se obremeni srčna mišica

• zakrčijo se mišice trupa

Hitrejši pretok zraka zožuje dihalne poti, kar dodatno sili posameznika v še več dihanja skozi usta – nastane začaran krog.

Torej, če človek diha hitreje, kot bi bilo potrebno glede na stanje, v katerem je, se učinkovitost dihanja znižuje, kar privede do mnogih težav. Osnovni problem neučinkovitega dihanja je previsoka hitrost zraka, zaradi česar pride do zožitve dihalnih poti. Ta problem pa vedno bolj sili ljudi, da bi še naprej dihali skozi usta.

Če dihamo skozi usta, izgine predpriprava zraka na obdelavo v pljučih:

• vlaženje zraka

• umirjanje zraka

• dodajanje NO (dušikov oksid) v vdihan zrak (NO se v večini ustvarja z dihanjem skozi nos)

Ko ima vdihan zrak višjo vrednost NO, pride do širitve arterij, kar pomeni dvig učinkovitosti krvnega obtoka in s tem do znižanja srčnega utripa in pritiska – kar pomeni višji energetski izkoristek. Tako nam kvalitetne telesne funkcije dvignejo kvaliteto življenja. NO v zadostni meri v sistemu ubija viruse, bakterije in patogene dejavnike. Tako telesna inteligenca poskrbi za vnetne procese v telesu in imunski sistem postane bolj učinkovit.

Dihanje in limfni sistem

Z dihanjem skozi nos in s trebušno prepono vplivamo tudi na delovanje limfnega sistema, saj se pri vdihu s trebušno prepono limfni pretok premakne navzgor proti glavi, pri izdihu pa navzdol proti nogam. To pulziranje definira učinkovitost limfnega pretoka, kar določa kvaliteto imunskega sistema. Torej, če imate otečene bezgavke, otekle noge, krčne žile, težave s prebavo in presnovo, je velika verjetnost, da dihate neučinkovito.

Težava, ki nastane pri zakrčenosti območja dihalne prepone, je ta, da se zmanjša potencialna energija med ekspanzijo in kontrakcijo te zelo pomembne mišice (znanost pravi, da je to druga najmočnejša mišica v našem telesu). Trda trebušna prepona s povišano mišično napetostjo ne deluje optimalno, saj ima manjšo amplitudo gibanja. Normalen, zdrav vzorec dihanja v mirovanju bi se moral odvijati skozi nos, tiho, približno 6–10 vdihov na minuto, gladko, enakomerno, neslišno in umirjeno ter 80 % diafragmatično. Vendar pa je danes običajno, da ljudje dihajo pretežno iz zgornjih prsnih mišic, znanih tudi kot sekundarne dihalne mišice.

Če kvalitetnega pulziranja ni, potem telo uporabi sekundarne oziroma pomožne dihalne mišice, da bi zagotovilo zadostno mero življenjske energije, vendar takšno dihanje ni učinkovito in najpogosteje poteka z zgornjim delom prsnega koša (navpično namesto vodoravno). To je zelo utrujajoč način dihanja, saj zgornje prsne mišice niso zasnovane za stalno uporabo in se morajo vključiti le v nujnih primerih. So neučinkovite in porabijo veliko zalog kisika v telesu, zato jih pogosto imenujemo »roparji kisika«. Nasprotno pa je trebušna prepona zelo močna mišica in tako kot srce nikoli ne potrebuje počitka – od prvega vdiha do zadnjega izdiha.

Pretežno dihanje z zgornjim delom prsnega koša vodi v vse večjo togost in zakrčenost telesa, kar vodi v mnoga neravnovesja v obliki bolečin in bolezni, med te sodijo:

• prepogosto aktiviran simpatičen način delovanja živčnega sistema

• glavoboli

• migrene

• zakrčen vrat

• astma

• alergije

• kalcinacija prsnega dela hrbtenice

• kalcinacije v ramenih, artritis, teniški komolec itd.

• bolečine v hrbtenici

Dihanje in trebušni organi

Kar trebušna prepona še omogoča, je premikanje peristaltike (prebavni sistem). Pri vdihu se trebušna prepona napne in spusti proti trebušni votlini (trebušna mišica se sprosti), kar poveča pritisk na trebušne organe. Pri izdihu se prepona sprosti, kar zmanjša pritisk na trebušne organe (trebušna mišica se rahlo povleče navznoter). Na ta način trebušna prepona masira naše organe in jih dela bolj produktivne in uporabne. Problem nastane, če so naše trebušne mišice v kronični napetosti. Zaradi zakrčenosti trebušnih mišic trebušna prepona nima dovolj prostora, da bi se v polnem potencialu premikala gor in dol, saj jo omejuje kronična napetost trebuha.

Posledice so lahko:

• diabetes

• žolčni kamni

• ledvični kamni

• refluks

• hernija

• težave povezane z medenico in hrbtenico

• deregularano delovanje živčnega sistema
  …

Neučinkovito dihanje, ki je danes prisotno pri večini otrok in odraslih, vpliva na značaj in razmišljanje, saj je dihanje osnovni proces zagotavljanja življenjske energije. Skozi učenje dihanja vam pomagam, da sprostite kronično zakrčene mišice prsnega koša, diafragme, ramen in vratu, posledično pride do sprememb v drži, gibanju in dihanju.

V procesu vas učim dihalne vaje, ki sproščajo zakrčenost mišic ter širijo prsni koš in trebušno votlino. Zaradi teoretične razlage drugače razumete vlogo dihanja in temu primerno znižate število vdihov na minuto, tako se upočasni pretok zraka v pljučih in zniža hitrost pretoka krvi. S tem dosežete večjo učinkovitost vdihanega zraka v pljučih, lažje dihate skozi nos in izboljšate absorpcijo kisika iz krvi v tkiva. S tem se izboljšajo procesi spreminjanja kemične energije hrane v življenjsko energijo. Učim vas urejenega, učinkovitega, globokega in umirjenega dihanja. Možnost imam videti, kako učenje dihanja vpliva na spremembo gibalnih vzorcev, drže in odzivov na stres. Vpliv učenja dihanja vpliva zelo pozitivno in bistveno dvigne kvaliteto življenja.