Razkorak med mislimi in telesom: vpliv senzorne amnezije na našo učinkovitost

Poskušati biti nekaj, kar nismo, zahteva nenehno omejevanje tega, kar v resnici smo. Kot da v istem telesu bivata dve bitji: eno, ki je (desna možganska hemisfera), in drugo, ki poskuša biti (leva možganska hemisfera). Ta notranji razkol se v gibanju in življenju kaže kot boj, ki zavira hitrost, moč, koordinacijo in ravnotežje. Zunaj športa pa takšen konflikt duši kreativnost, spontanost in sposobnost učinkovitega soočanja s stresom. In očitno v tem nisem sam – ta notranji boj je danes zelo razširjen.

Če opazujemo držo in neverbalno komunikacijo večine tekačev ali rekreativcev v fitnes centrih, lahko hitro zaznamo njihovo nelagodje v lastnem telesu. Mene osebno včasih celo zaboli, ko vidim koga, ki priteče mimo mene: s slušalkami v ušesih, sključeno držo, široko odprtimi usti, hlasta za zrakom, z napetim ali popačenim izrazom na obrazu in z mislimi nekje daleč stran od telesa.

Veliko športnikov in rekreativcev deluje, kot da hkrati pritiskajo na plin in zavoro. Ker ne čutijo svojega telesa, se ne zavedajo lastne neučinkovitosti. Takšno gibanje je nesmiselno in dolgoročno škodljivo. Razlog za to pa se skriva v senzorno-motorični amneziji in senzorični odtujenosti. Izgubili smo občutek, da nimamo občutka. Ker se ne čutimo, tudi ne moremo vedeti, kaj v resnici počnemo. Ne zavedamo se, da se v vsakem koraku borimo sami s sabo. Pozabili smo na telo in izgubili stik z občutkom integriranega, celostnega gibanja, kjer delujemo v enosti in energetski pretočnosti.

Ko se s pomočjo somatske gibalne in dihalne prakse naučimo bolj zavestno zaznavati telo, povečamo vpliv interocepcije na zavest in izboljšamo učinkovitost dihanja, se odpre naslednji korak: Gibanje. Tek je osnovni in najpomembnejši strukturni bipedalni gibalni vzorec človeka. Gibalni in dihalni vzorci so temelj, na katerem nastajajo vedenjski in čustveni vzorci. Kako se gibamo in kako dihamo, določa, kako delujemo, reagiramo in živimo.

Z rednim raziskovanjem somatskih vaj in sproščenega teka lahko ustvarjamo več moči z manj porabljene energije. Struktura telesa nam prek interocepcije sporoča, kako razmišljati bolj čutno, razsodno, vestno, kreativno in odgovorno. Iz takšnega mišljenja izhajajo odločitve in dejanja, ki imajo bolj jasne in pozitivne posledice. Višja telesna čutnost omogoča višjo čustveno zrelost, ta pa vodi v večjo učinkovitost dejanj in bolj konstruktivno uporabo moči.

Ko zares dojamemo, da sta gibanje in vedenje neločljivo povezana, postane pomembno, kako se držimo, kako dihamo, kako se gibamo in kako se vedemo. Ko začnemo svoje gibanje opazovati z drugega zornega kota, lahko vedno bolj celostno vplivamo nase in na okolico ter ustvarjamo več sintropije – več reda, smisla in povezanosti – v svojem življenju.

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • NE POTREBUJEMO LE RAZUMEVANJA, AMPAK NOVO IZKUŠNJO

    Veliko govorimo o vzorcih, travmah, potlačenih čustvih in prepričanjih. Pogosto jih poskušamo razumeti, analizirati in ozavestiti skozi um. To je pomemben del procesa, vendar moja izkušnja kaže, da samo intelektualno razumevanje pogosto ni dovolj. Sprememba se mora zgoditi tudi skozi telo.
    Somatika nas uči, da je telo živ, inteligenten sistem, ki se ves čas uči in prilagaja našim izkušnjam.

    Preberite več
  • Vse se spreminja. Vprašanje je, v katero smer.

    V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da nič v življenju ni zares statično. Spreminjajo se naše telo, občutki, odnosi, način razmišljanja, gibanja in doživljanja sebe. Tudi takrat, ko imamo občutek, da stojimo na mestu, se naš organizem ves čas odziva, uči in prilagaja. Naš živčni sistem se skozi izkušnje spreminja, kar imenujemo nevroplastičnost, naše telo in celoten organizem pa se prilagajata temu, kar počnemo, ponavljamo in doživljamo.

    Preberite več
  • Vse se spreminja.

    To je nekaj, kar vedno bolj razumem tudi skozi svoje delo s telesom. Nič v življenju ni zares statično. Spreminja se naše telo, spreminjajo se občutki, odnosi, okoliščine, potrebe, način razmišljanja in tudi način, kako doživljamo sami sebe. Tudi če imamo občutek, da stojimo na mestu, se nekaj ves čas premika. Zelo mi je všeč prispodoba reke. Ko drugič stopimo v isto reko, voda ni več ista, ker je že odtekla naprej.

    Preberite več
  • Plitkost, širina ali globina?

    Veliko ljudi želi spremembo. Berejo knjige. Poslušajo podcaste. Hodijo na delavnice. Poskusijo različne terapije, različne vadbe in različne pristope. Ves čas nekaj dodajajo.
    Toda kljub vsemu temu pogosto ostanejo na istem mestu.

    Preberite več
  • Izgorelost se lahko začne z izgubo stika s sabo

    Pred pisanjem naj poudarim eno stvar: človek ne izgori zato, ker veliko dela. Pogosto izgori zato, ker je njegov živčni sistem ves čas usmerjen navzven.

    To opazim pri mnogih ljudeh, ki pridejo k meni.

    To so odgovorni, sposobni in srčni ljudje.

    Vedno razmišljajo, kako bodo pomagali drugim.

    Kako bodo rešili težavo. Kako bodo poskrbeli, da bodo vsi okoli njih v redu.

    Preberite več
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.