Glavni namen aktivnega učenja somatske prakse dihanja in Organskega gibanja je, da vam dovolj jasno razložim in predstavim, kako onemogočanje spontanega in avtentičnega vedenja v otroštvu ali kasneje v življenju negativno vpliva na dihanje in gibanje ter kako takšna prisila okolja kronično spremeni dihalni ritem, držo, gibalne vzorce in način dihanja. Če ta pritisk traja dlje časa, oseba spremenjeno gibanje, držo in dihanje prenese v podzavestne dele živčnega sistema in te vzorce začne dojemati kot normalne. Zaradi te navidezne normalnosti, ki se je pogosto sploh ne zavedamo, ne čutimo potrebe po spremembi ali pa, če se je že lotimo, pri njej prehitro odnehamo.
Če vzorce, navade in odzive, ki smo jih na ravni podzavesti določili kot pravilne, spreminjamo brez razlage in razumevanja njihovih vzrokov, ustvarimo notranji konflikt med interesi zavesti in podzavestnimi vzorci. V tem primeru bo učenje učinkovitega gibanja in dihanja dolgoročno delovalo nezdravo in ga bomo prej ali slej opustili. Moje mentorstvo temelji na tem, da se oseba najprej nauči opazovati ter z razlago vedno bolje razumeti, da je spreminjanje gibanja in dihanja iz nezdravega v zdravo dolgoročen proces, ki je neposredno povezan tudi z dvigom čustvene zrelosti.
Če oseba ne dviguje čustvene zrelosti, hkrati pa povečuje učinkovitost gibanja in dihanja, bo imela na voljo več energije in boljše notranje počutje, ki pa ga obstoječa raven čustvene zrelosti ne bo znala ustrezno uporabiti – niti za urejanje odnosov niti za stabilno delovanje v življenju. Bolj učinkovito gibanje in dihanje lahko ohranimo le v bolj urejenih odnosih in ob zavedanju, kako primerno uporabljati čustva. V nasprotnem primeru bomo energijo prisiljeni preoblikovati v neučinkovite oblike porabe. Neučinkovitost vodi v neprijetno počutje in pogosto v opustitev učenja zdravega gibanja in dihanja. Namen aktivnega učenja s učiteljem somatske prakse dihanja je prav v tem, da takšne prekinitve preprečimo.
Zdravo dihanje in gibanje sta vedno prilagojena trenutnemu položaju in okoliščinam, v katerih se oseba nahaja. V mirnem okolju je dihanje počasno, mehko in umirjeno, mišice so sproščene, avtonomni živčni sistem pa deluje parasimpatično, kar omogoča počitek in obnovo. V stresnih situacijah je dihanje hitrejše, močnejše in globlje, mišice so bolj napete, živčni sistem pa preide v simpatično delovanje, kar telesu omogoča ustvarjanje dovolj energije za učinkovito odzivanje. Ključno je, da se po aktivaciji znamo tudi pravočasno umiriti in sprostiti – v mišičnem tonusu, živčnem sistemu in dihanju.
Zdravo dihanje in gibanje sta torej dinamična in prilagojena potrebam some v danem trenutku. Za to potrebujemo dovolj dober občutek in nadzor nad mišičnim tonusom, da v telesu ni kronične mišične in vedenjske zakrčenosti, neravnovesij ter občutka nemoči. Če je prisotna kronična zakrčenost trupa, vratu ali glave, pravilno dihanje in gibanje nista mogoča, saj takšna zakrčenost onemogoča prilagodljivo in stanje-ustrezno delovanje.
Na tej točki je pomembno zavedanje dveh osnovnih pravil gibanja, ki ju pri svojih učnih urah posebej poudarjam:
-
Vsaka akcija ima svojo reakcijo.
-
Naši možgani nadzirajo naše mišice in dihanje.
Članek na to temo:
https://karim-movement.com/2023/01/04/telo-um-in-senzorno-motoricna-amnezija/
Gibati in dihati svobodno ter živeti brez kroničnih težav je odločitev, čeprav je danes pogosto razširjeno prepričanje, da temu ni tako. Vsaka izkušnja in učenje skozi izkušnjo sta priložnost za poglobitev stika s svojim avtentičnim jazom, odkrivanje novih zmožnosti in odklepanje notranjega potenciala. Skozi učenje somatske prakse dihanja in Organskega gibanja širimo obzorja lastne zaznave, da bi globlje čutili sebe – kar je temelj za višjo čustveno zrelost in boljše razumevanje lastnega delovanja. Višje razumevanje omogoča bolj odgovorno vedenje; bolj ko vemo, kaj delamo, lažje prepoznamo, kaj je za nas dobro in kaj ne, ter si tako omogočimo sprejemanje in zavestno spreminjanje sebe in svojega življenja.
