Kaj ima jeza skupnega z držo in dihanjem?

Močna jeza oz. bes in gnev  so močne oblike energije, ki nam pogosto ne dopustijo da smo umirjeni in zdravi.Kadar je človek v močni jezi, njegovo dihanje preneha biti rimično. Že stare filozofije pravijo; če je dihanje neritmično, takrat je Življenjska energija oslabljena. Oslabljena Življenjska energija pri neritmičnem dihanju onemogoča, da bi nad čustvi imeli nadzor in to vodi v destruktiven odnos do sebe ali okolja. Dobesedno so ta čustva tako močna kot gorska reka, ki drvi iz gore in nosi vse pred seboj!

Takšna čustva uničujejo vse okrog in tega človeka, ki je prepuščen tem energijam. Obvladovanje jeze ali besa ne moremo doseči na silo, ker enostavno ne moremo sami sebi ukazati da se ne jezimo – s takšnim načinom jo lahko samo še bolj podkurimo. Ponavadi so razlogi za jezo realni in če jo zanikamo ter jo želimo potlačiti ustvarimo notranji boj s samim seboj. Če čustva želimo pod prisilo ustaviti, jih samo potlačimo v globino našega telesa in tam se ta energija pretvori v vnetne procese, kar vodi v kronično bolečino in bolezni ali pa se spremeni v druge oblike energije, recimo v strah in depresijo. Enostavno se neda ukazati jezi, da izgine, vendar se jo lahko izrazi in uredi na kreativen način- to se lahko naučimo s pomočjo dihanja.

Skozi učenje pravilnega dihanja, začnemo na jezo gledati s strani opazovalca, priče. Ustvari se prostor v katerem dobimo več časa, med reakcijo iz telesa in akcijo, ki jo naša zavest pošlje v okolje ali proti telesu. Začnemo biti opazovalec notranjega dogajanja in pri tem dobimo možnost vaditi čustveno zrelost in čustveno učinkovitost in se učiti, kakšna je najboljša možna rešitev v dani situaciji, da bi čustvo konstruktivno izrazili in uredili potrebno pri sebi in okolju.

Prvi korak je zavedanje interocepcije(zavedanje dražljajov, ki pridejo iz notranjosti telesa do zavesti) in propriocepcije  (zavedanje lastnega telesa v prostoru), ko dosežemo višjo stopnjo zavedanja, dobimo možnost drugačnih odločitev in dejanj in to vodi v drugačne rezultate. Dihalne vaje so nam lahko v veliko pomoč pri sproščanju potlačene jeze in doseganju večje čustvene/gibalne/vedenjske zrelosti in učinkovitosti. Pogosto imamo omenjeni čustvi tako globoko potlačeni v podzavest, da se ju niti ne zavedamo, pa čeprav je na telesni govorici razbrati, da je čustvo prisotno.

Poiščite svoje točke telesne napetosti in telesno govorico:

-stiskanje zob in čeljusti

-napet tilnik in vrat

-bolečine v vratu, ramenih, hrbtenici, križu

-grizenje noht ali ustnice

-tresenje nog/kolen med sedenjem

-različni tiki

-nepojasnjene napetosti v mišicah

-glavoboli

-napeto lasišče

-napete očesne mišice

-gube med obrvmi

-slaba telesna drža

-kožni problemi

-astma

-alergije

-smrčanje, spalna apneja

Jeza, bes in gnev so čustva, ki so tesno povezani z možganskim refleksom landau ali refleks akcije/zelene luči. Tipična drža za ta refleks je lordozna drža z pretirano usločenostjo hrbtenice. Težišče telesa je predvsem na petah in oseba pogosto zaklepa noge v hiperekstenzijo tako, da ves pritisk iz stegen prenese na kolena in ledveni del hrbta. Poleg hrbtnih mišic se napnejo tudi ritne, mečne in zadnje stegenskem mišice, ramena se potegnejo nazaj, glava pa dvigne navzgor. Telo se postavi v držo vojaka, ki je pripravljen za napad ali akcijo.

Ta refleks človeku omogoča, da se premika naprej proti cilju, željam in prihodnosti, vendar pretirano spodbujanje tega refleks, ki preide v podzavesno navado, vodi v težave. Taka oseba ima dominantno simpatično delovanje avtonomnega živčnega sistema (stanje boja), prepogosto je v večopravilnost in ima pretiran občutek odgovornosti in občutek krivde, ko nima kaj za početi (težko mu je dolgčas), v glavi ima neskončno misli kot bi bil čebelnjak v njemu, kar pogosto privede do bolečin v čeljusti in tenzijskih glavobolov. Takšna drža in navade, ki spremljajo refleks zelene luči, privedejo to težav kot so: išias, hernija, bolečina v spodnjem delu hrbta, vratu in ramenih, če naštejem najbolj pogoste. Taka oseba je pogosto nestrpna in se ji povsod mudi, tudi takrat, ko ni treba.(primer: težko čaka umirjeno, ko je gneča ali rdeča luč na cesti, pogosto pritiska na gas medtem, ko avto miruje). Namesto drugih sprejema odločitve in se zaradi načina delovanja v srednjih leti močno utrudi, izčrpa in izgoreva.

Zato lahko rečemo, da kronična bolečina v hrbtenici vztraja, ker je družbeno-psihološko povezana in pogojena.Če je naš hrbet napet in pozabimo, da moramo hrbtne mišice sproti sproščati, se bodo mišice naučile, da je njihovo normalno stanje prekomerna napetost. Če mišice ostanejo v napetosti, so manj učinkovite ter postanejo utrujene in šibke ter izgubijo polno valovanje med ekspanzijo in kontrakcijo in gibanje postane omejeno, trdo in boleče. Zato čedalje bolj čutimo utrujenost, bolečino in zategnjenost v spodnjem delu hrbta, čedalje manj pa razumemo, zakaj smo v takšnem stanju.

Z rednim raziskovanjem  somatskega gibanja in dihalnih vaj izboljšujemo komunikacijo med možgani in mišicami ter s tem odpravljamo senzorično-motorično amnezijo, ki je glavni razlog za zakrčenost telesa, gibalne omejitve, kronične bolečine in bolezni. Z pendikulacijo in zavestnim gibanjem boste razvijali občutek, natančnost in  kontrolo nad mišičnim tonusom, kar vam bo omogočalo sproščati prenapete mišice, urejati gibanje/dihanje in s tem boste lahko uredili vzroke za vaše težave. S somatskim pristopom reševanja težav, se učimo bolj usklajenega in lahkotnega gibanja ter izboljšamo zavestni nadzor nad mišicami. Vse bolje se  zavedamo sebe, svojih mišic in svojih gibov ter izboljšamo občutek za interocepcijo ter propriocepcijo, ki sta ključni za učinkovito in ne-boleče gibanje ter čustveno zrelost in učinkovitost.

 

(Mišice refleksa zelene luči)

Delite objavo

Moji zapisi

Celostno o gibanju, dihanju, čustvih in spremembi navad.

Vsi zapisi
  • Sprememba se ne začne v glavi, temveč v telesu

    Dokler telo ne dobi občutka varnosti, razumevanje, volja in dobre namere nimajo prave teže. Strah ni zgolj misel ali zgodba, ki si jo pripovedujemo, ampak je telesni vzorec, refleks in vtis, zapisan v dihanju, mišičnem tonusu in načinu, kako se odzivamo na življenje. Zato sprememba ne nastane s tem, da si rečemo, da moramo razmišljati […]

    Preberite več
  • Sprostitev mišične napetosti z dihanjem

    Ko smo se rodili, smo najprej globoko vdihnili. Dihanje je naš vstop v življenje. Življenje se je zgodilo. Že takrat smo vedeli – brez dihanja ni življenja. Dihanje je osnovni proces, s katerim telo ustvarja življenjsko energijo. Nihče nas ni učil dihati, pa vendar smo dihali pravilno. Pljuča so se napolnila do roba, prsni koš […]

    Preberite več
  • Propriocepcija – interocepcija

    Propriocepcija, interocepcija in kronične težave Centralni živčni sistem lahko razumemo kot nadzorni center, ki prek senzorno-motorične povratne zanke nenehno preverja stanje notranjega in zunanjega okolja. Na podlagi teh informacij se odzove – ali se ne odzove – tako, da ohranja notranje ravnovesje (homeostazo) in omogoča dovolj stabilno delovanje v okolju. Propriocepcija in interocepcija – dve […]

    Preberite več
  • Otroci in dihanje

    Ob rojstvu skoraj vsi otroci dihajo naravno in učinkovito. Dihanje je mehko, globoko in vključuje celotno telo. Žal pa to naravno sposobnost v sodobnem svetu obdrži le redkokdo. Mišična koordinacija, ki je potrebna za zdravo dihanje, se pogosto začne izgubljati že zelo zgodaj v otroštvu. Izguba naravnega dihanja postopoma vodi v kronično dihalno neučinkovitost. Ta […]

    Preberite več
  • Združitev zavedanja in gibanja

    Razlog zakaj pogosto svoje učence v začetku procesa učim ležeče vaje je zato, da zmanjšamo število distrakcij katere ponavadi bombardirajo naš živčni sistem. Opazujte kako pogovarjanje po telefonu med vožnjo spremeni način vožnje. Pogovarjanje po telefonu nam odvzame pozornost, zato je lahko manj pozornosti usmerjeno v vožnjo zaradi česa se učinkovitost vožnje zmanjša. Vsaka distrakcija […]

    Preberite več
  • Kaj nam sporoča bolečina?

    Bolečina je opozorilo, ki ga telo pošlje v um, da je v načinu gibanja nekje napaka, nered ali neurejenost. Bolečine ni smiselno ignorirati in ni dobro iti čez bolečino, če za to nimamo res tehtnega razloga. Pametno jo je upoštevati in jo razumeti kot učitelja, ki nas opozarja, da je potrebna sprememba v gibalnih vzorcih. […]

    Preberite več
  • Telo-um in senzorno-motorična amnezija

    Senzorno-motorična amnezija na kateremkoli delu telesa  moti, ovira in omejuje pretočnost sil skozi celotno telo. Na primer kronično napet hrbet, ramenski obroč ali vrat imajo močan vpliv na učinkovitost našega gibanja in zmanjšuje naše ravnotežje, gibljivost in moč. Celo zakrčeni prsti ali čeljust lahko do neke mere vplivajo na moč in fluidnost našega gibanja v […]

    Preberite več
  • Ste pozabili na svoje občutke?

    Tri stoletja je zahodno civilizacijo zaznamoval redukcionističen pogled na človeka, kjer smo človeški um obravnavali kot nekaj ločenega od telesa, skoraj kot entiteto, ki plapola v lobanji, neodvisno od preostalega organizma. Ta pogled je človeka obravnaval kot nekakšno biološko in kemično napravo, kjer so možgani delovali kot pipeta, ki upravlja telo, sestavljeno iz sklepov, mišic, […]

    Preberite več
  • Zakon o ravnovesju

    Zakon ravnovesja v našem telesu je neposredno povezan z gravitacijo. Gravitacija je stalna, enaka in neprekinjena sila, ki na nas deluje ves čas. Ker deluje na entropičen način, nas nenehno preizkuša, ali smo dovolj organizirani, učinkoviti in prilagojeni, da lahko v njenem vplivu dobro delujemo. Ko je naš notranji sistem dovolj urejen, lahko dokazujemo gravitaciji, […]

    Preberite več
  • Strah pred sproščenostjo

    Hočem se sprostiti, pa se  nikakor ne morem! Izguba senzorne zaznave in občutkov se pogosto začne že zelo zgodaj v življenju, ker nam to omogoča, da se ujamemo z okolico in smo z njo v manjšem konfliktu. Moramo se uskladiti s starši, vzgojitelji, učitelji, šefom, na kratko povedano avtoritetam, z razlogom, da gremo lahko skozi […]

    Preberite več
  • Ko se agresivna energija začne vračati v zavest, se najprej pojavi strah

    Ko enkrat razumemo agresijo kot naravno življenjsko silo, kot energijo, ki nas podpira v gibanju naprej, vzpostavlja tonus, orientacijo in stik z okoljem, se odpre pomembno nadaljnje vprašanje: kaj se zgodi, ko se ta energija začne prebujati po dolgem obdobju potlačevanja? Mnogi ljudje pričakujejo, da se prebujena agresija pokaže kot impulzivnost, kaotičnost ali izbruh. V […]

    Preberite več
  • Agresivnost kot življenjska sila.

    Tema, ki jo zelo rad ozaveščam in učim na svojih obravnavah in programih. Menim, da je okrog agresije veliko negativnih konotacij in napačnih prepričanj. Prav ta slab odnos do agresije(strah pred njo, njeno potlačevanje ali zanikovanje) nas pogosto dela nemočne in ustvarja pogoje za kronične telesne in čustvene težave. Zato danes pišem o svojem pogledu […]

    Preberite več
  • Ravnovesje med umom in telesom, med moškim in ženskim principom

    Vsaka polarnost v naravi ima svojo nasprotno polarnost. Tema in svetloba. Žalost in veselje. Bolezen in zdravje. Spanje in budnost. Entropija in sintropija. Newtonova fizika in telo na eni strani, kvantna fizika in um na drugi. Ti nasprotji ne obstajata zato, da bi se izključili, temveč da bi se dopolnjevali. Njuno prepletanje ustvarja gibanje, iz […]

    Preberite več
  • Ko izgubimo stik s svojo čutno sposobnostjo, izgubimo sposobnost natančnega zaznavanja sebe od znotraj

    Ko govorim o merilnih instrumentih, se pogosto pošalim, da imamo doma skoraj vse naprave, ki merijo, štejejo in spremljajo naše življenje… razen tistega najpomembnejšega. Tehtnice, pametne ure, aplikacije, merilci korakov, kalorij in srčnega utripa so postali vsakdanji spremljevalci. A pri tem pogosto pozabimo, da nosimo v sebi instrument, ki je neprimerno bolj natančen in inteligenten […]

    Preberite več
  • Disciplina ni kazen, temveč proces učenja.

    Pogosto jo razumemo kot surovo voljo, kot prebijanje skozi bolečino, dokazovanje moči in premagovanje samega sebe. A njen pravi pomen je veliko globlji in tišji. Beseda disciplina izhaja iz latinske besede discipulus, kar pomeni učenec. To razumevanje spremeni celoten pogled – disciplina ni kazen(če ne boš priden in poslušen…), ampak pot učenja. Je raziskovanje sebe, […]

    Preberite več
  • Kultura instant rešitev in resničen proces preobrazbe

    Živimo v kulturi hitrosti. V svetu, ki obljublja takojšnje rezultate, hitre rešitve, čudežna ozdravljenja, sedemdnevne izzive in tri dni do “novega sebe”. Toda telo ne deluje po zakonih trženja. Telo pozna samo naravo – ritem, faze, procese, čas in fizikalne zakonitosti. Če vložiš minimum, boš prejel minimum. Če pristopaš površno, ne moreš pričakovati globine. Tisti, […]

    Preberite več
  • Kamor gre pozornost, tja teče energija

    Kamor gre pozornost, tja teče energija; Včasih se zdi, da življenje od nas zahteva preveč. A v resnici gre za to, kam svojo energijo usmerjamo. Vsak trenutek izbiramo, prepogosto nezavedno, kaj hranimo s svojo pozornostjo. Dobro se je večkrat ustaviti in vprašati: Kaj mi je zares pomembno? In čemu dajem več pozornosti, kot si to […]

    Preberite več
  • Vse, kar sem še pred časom držal skupaj z močjo volje, se je začelo počasi razrahljati. Kot bi telo reklo: “Dovolj je.”

    Prvi mesec jeseni je bil zame čas upočasnitve. Veliko teme, nemira, utrujenosti, intenzivnih sanj, odpuščanja in spuščanja. Vse, kar sem še pred časom držal skupaj z močjo volje, se je začelo počasi razrahljati. Kot bi telo reklo: “Dovolj je.” In sem moral poslušati. Potreboval sem več narave, več tišine, več sprehodov in počitka. Manj dokazovanja, […]

    Preberite več
  • Vrnitev k sebi: iz glave nazaj v telo

    Veliko ljudi živi z občutkom, da niso dovolj. Da niso vredni. Da niso v redu takšni, kot so. Tudi sam se soočam s takšnimi občutki. Ta občutek ni naključje, temveč posledica zgodnjih izkušenj. Kot otroci smo vsi potrebovali brezpogojno ljubezen, sprejetost, stik in dotik. Potrebovali smo, da nas nekdo vidi, sliši in začuti. Ob takih […]

    Preberite več

Stopite v stik

Imate vprašanje ali vas še kaj zanima? Pišite mi in z veseljem vam odgovorim.

Polja označena z (*) so obvezna.