Kamor gre pozornost, tja teče energija;
Včasih se zdi, da življenje od nas zahteva preveč. A v resnici gre za to, kam svojo energijo usmerjamo. Vsak trenutek izbiramo, prepogosto nezavedno, kaj hranimo s svojo pozornostjo.
Dobro se je večkrat ustaviti in vprašati:
Kaj mi je zares pomembno?
In čemu dajem več pozornosti, kot si to zasluži?
Marsikdaj ugotovimo, da ogromno energije izgubljamo za stvari, ki v resnici nimajo teže. Za malenkosti, ki sprožijo premočne odzive. Za misli, ki se vrtijo v prazno. Za ljudi ali situacije, ki v nas vzbujajo napetosti in bolečine, a jim vseeno dovolimo, da nas izčrpavajo.
Telo nam vedno pove, kje izgubljamo energijo.
Napetost, utrujenost,bolečine, razpršena pozornost vse to so znaki, da smo dali preveč tja, kjer ni pomembno. In premalo tja, kjer je bistveno.
Pozornost je naša najmočnejša valuta. Kamor jo usmerimo, tja se pretaka energija. In ker energija ni neomejena, je ključno, da postanemo dobri opazovalci sebe. Svojega diha, gibov, odzivov, okolja. Da prepoznamo trenutke, ko smo se ujeli v neučinkovit ali celo škodljiv avtomatizem.
Ko povečamo samo-zavedanje in občutek, lahko tudi zavestno izbiramo. Zmanjšamo intenzivnost odziva tam, kjer ni potrebe po borbi. In več prisotnosti usmerimo tja, kjer nekaj v nas oživi.
Pomembno ni vedno tisto, kar je glasno ali vidno. Pomembno je tisto, kar nas v telesu pomiri, poveže, prebudi občutek resničnega namena in smisla.
Odgovornost zase pomeni, da znamo prepoznati razliko. Da znamo spustiti tisto, kar nima prave hranilne vrednosti(fizično, čustveno in mentalno) in negovati tisto, kar nas vrača k življenju.
V sanskrtu obstaja čudovita beseda Viveka (विवेक). Pomeni notranjo sposobnost razločevanja. Dar, da znamo prepoznati, kaj je resnično pomembno in dragoceno, in kaj le videti tako, pa v resnici ni.
Viveka je tisti trenutek jasnosti, ko se um umiri in srce začuti, kaj je resnično vredno naše pozornosti, časa in energije.
Ker je življenje polno videzov, hrupa in površnosti, je prav ta sposobnost razločevanje tisto, kar nas vodi k višji čustveni zrelosti.
Zato je tako zelo pomembno, da znamo ločiti zrno od plevela.
~ Karim
