Aktivna individualna obravnava

Zelo cenim vse, kar si storil zame. Po tem, ko sem imel težave s hernijo diska, sem bil res v skrbeh, kako se bo vse skupaj izteklo. Ampak tvoj strokoven pristop in prilagojene vaje so mi resnično pomagale.

Najnovejši MR pregled je pokazal, da je z mojo hrbtenico, živčevjem in diskom vse v najboljšem redu. Še vedno ne morem verjeti, kako zelo se je moje stanje izboljšalo – to je vse zaradi tvojega znanja in truda, ki si ga vložil v moj napredek.

Tvoja sposobnost motiviranja in pozitivna energija sta mi res pomagali, da sem vztrajal. Ne samo, da sem rešil težave s hrbtenico, ampak sem našel tudi novo veselje do gibanja in večjo samozavest. Res sem ti hvaležen za vse in komaj čakam, da nadaljujeva z vadbo. Če koga poznam, ki potrebuje vrhunskega mentorja za gibanje, te bom toplo priporočil. Hvala.

Karim, s tabo bi podelil moje doživljanje včerajšnje delavnice. Glede na to, da te spremljam zadnja tri leta in da sem se od tebe veliko naučil, lahko rečem, da mi je izjemno všeč, da si v svoj način dela združil velik del tvoje zgodovine, ki v sedanjosti tvori unikatno prakso. Od borbe, nogometa, vzhodnih praks do gibalnega dela. To vse si ti in rezultat je temu primeren. Sam sem tole včeraj zelo potreboval.

Glede na dosedanje izkušnje in znanje, ki ga imam, mi telesne tehnike (sploh qigonga oziroma prvega dela včerajšnje delavnice) služijo kot integracija vseh procesov, ki jih odpiram skozi terapevtsko delo in raziskovanje zavesti s pomočjo svete medicine, ki je prav tako velik del mojega raziskovanja.

Po včerajšnji delavnici sem se malo “čekiral” in lahko rečem, da sem bil izjemno prisoten, umirjen in hkrati dovolj živahen za druge aktivnosti – bil sem v telesu. Npr. po meditaciji, pri kateri prav tako umirjam živčni sistem, se mi zdi, da me odpelje bolj v pasivno delovanje, ki vsaj zame ni preveč primerno.

Kakor sem se do sedaj spoznal, vem, da bi za bolj redno delo in tudi učinke, potreboval več podpore iz strani skupine (motivacija), zato bi se z veseljem pridružil skupini, če/ko boš izvajal redna srečanja v živo. Je pa tudi te vrste “movement” in raziskovanje odnosov skozi gibanje, ena od smeri, ki bi jo sam rad vključeval v delo pri moji bodoči terapevtski praksi.

Nov svet si mi odprl s tvojim modulom razmišljanja, vse je šlo samo navzgor od takrat, ko sva začela sodelovati. Shujšal sem 15 kg, nehal kaditi in redno izvajam dihalne vaje ter raziskujem gibalne naloge. Hvala ti za vse koristne napotke za življenje in gibanje.

Karim je eden izmed boljših učiteljev, kar sem jih spoznala. Svoje bogato znanje podaja spoštljivo, umirjeno in zelo razumljivo. Na njegovih tečajih se nenehno odraža njegova strast do raziskovanja tehnik za izboljšanje kakovosti gibanja človeka.

Iskreno priporočam obisk kateregakoli tečaja, ki ga organizira. Ne bo vam žal.

Super sem – gibam se, opazujem, diham, čutim in vsakodnevno napredujem pri razumevanju svojega telesa in uma. Občasno se pojavi kakšno manjše opozorilo, ki ga pravočasno prepoznam in s pomočjo zavestnega, pravilnega dihanja ter kontroliranega izvajanja vaj odpravim.

Kar se tiče astme, sem se je praktično znebil. Po dobrih treh mesecih rednega izvajanja dihalnega protokola in vaj so testi na kontrolnem pregledu pokazali, da je astma dejansko preteklost. Povečal sem toleranco na CO₂ in s tem izboljšal BOLT test. Tudi z alergijo letošnjo pomlad nisem imel nobenih težav (prvič po zadnjih nekaj letih).

Če bi poslušal svojega pulmologa, bi še danes »živel« od »pumpic« in Claritina, saj za astmo velja, da je kronično neozdravljiva bolezen in se je treba sprijazniti z uporabo teh zdravil.

Telesna bolečina pa je od zdaj naprej zame zgolj opozorilo na določene nepravilnosti. Lažje jo razumem, sem bolj učinkovit pri iskanju vzroka zanjo in jo znam ustrezno odpraviti.

Živim zunaj svojih prejšnjih okvirjev, širim zanimanje za nove stvari, berem knjige, bolje spim, napredujem na področju medosebnih odnosov in se na splošno bolje počutim.

V največji meri gre zahvala tebi, Karim – s tvojo pomočjo sem si odprl popolnoma nov, do nedavnega neznan pogled na reševanje bolečinske problematike.

K tebi sem prišla, ker sem se počutila odtujeno od svojega lastnega telesa. Dihanje me je bolj oviralo kot podpiralo, gibanje mi je bilo naporno.

Začela sva z individualnim posvetom, da sva se spoznala. Spoštujem tvoj pristop, ki je jasen in strokoven, po drugi strani pa daje občutek sprejetosti in razumevanja. Takoj si prepoznal, kje in zakaj imam zakrčeno telo, ter mi dal napotke, kako lahko to spremenim.

Kasneje sem se odločila za udeležbo na spletnem tečaju dihanja, ki me je naučil ne le pravilnega dihanja, temveč tudi vzpostavitve rutine, poslušanja svojega telesa, ozaveščanja zakrčenosti v določenih delih telesa ter prepoznavanja čustvenih blokad.

Danes diham bolj poglobljeno, imam boljše zavedanje svojega telesa, lažje nadzorujem in prepoznavam svoja čustva ter jim lažje preprečim, da bi vodila moje življenje. Počutim se, kot da imam več nadzora nad sabo in več volje do življenja ter gibanja.

Vem, da je to šele začetek moje poti, kar me prvič v življenju ne straši, temveč veseli.

Srčna hvala za vse.

Pred pol leta sem si poškodovala desno roko pri meni zelo ljubi aktivnosti (kontaktni improvizaciji), nato pa se je dva tedna kasneje pri še eni meni bližnji aktivnosti poškodba precej poslabšala. Nekaj dni sem bila v močnih bolečinah že ob manjšem premiku (razen takem, ki je popolnoma sledil gibanju moje fascije).

Ironija je, da sem ravno pred tem razmišljala o bolečini in o raziskovanju bolečine oziroma neudobja, tudi v povezavi s čustvi. In ja, od takrat sem imela veliko priložnosti za nadaljevanje tega raziskovanja – careful what you wish for!

Stanje se mi je kmalu izboljšalo, vendar ne v celoti. Zelo sem hvaležna, da sem se zato odločila za delo s Karimom. Moram priznati, da je bilo precej intenzivno in naporno.

Karim je res super oseba, polna sočutja in podpore, hkrati pa ti s svojim znanjem in izkušnjami ponudi veliko možnosti za spremembe na več ravneh. Od tebe pa je povsem odvisno, kaj s tem narediš. Konkretno delo, ki je bilo podlaga za spremembe, je bilo na meni.

To je vključevalo veliko raziskovanja različnih gibov mojega telesa in tudi bolečine – oziroma spremembo mojega gibanja, ko sem občutila bolečino. Raziskovanje diha. Raziskovanje, kako imeti čim bolj aktiviran parasimpatični živčni sistem. Opazovanje čustev, ki so se porajala ob vseh teh spremembah gibalnih vzorcev in ob sproščanju telesa.

Kar že dobro vem, je, da je v mojem telesu ujetih veliko občutkov, čustev, vzorcev in tudi preteklih dogodkov. To pomeni, da se včasih, ko začneš raziskovati in brskati globlje po telesu, dogaja veliko – in pogosto z visoko stopnjo intenzivnosti – preden si pripravljen to spustiti. Hkrati pa vem, da je to dobra pot do več lahkotnosti.

Kar želim povedati, je, da toplo priporočam delo s Karimom vsakemu, ki rad raziskuje in si želi več lahkotnosti, igrivosti, pretočnosti in svobode v svojem življenju – ne samo v fizičnem telesu, ampak tudi na čustvenem področju.

In še meni ljuba pesem Elemental – Tijelo pamti (glava zaboravi, srce ti ozdravi, a tijelo pamti) naj bo v teh časih, ko se telo prehitro napolni z različnim balastom, opomnik na sproščanje odvečnega – gibanje, raziskovanje, petje, ples, narava …

To je to zame. Kaj pa zate?

Že kakšen teden po delavnici se je bolečina zmanjšala za 50 %. Sedaj jo čutim le še približno 20 % in to zgolj v čisto končni poziciji giba.

Izvajanje dihalne rože in predklona ima zdaj povsem novo dimenzijo. Prav tako se mi je odprlo počasnejše in bolj polno dihanje v hrbtenico ter stranske dele trupa.

Pri dihalnem zibanju trupa sem tudi ugotovil, da pri vdihu v levo avtomatično napnem spodnji del desne rame, kar zdaj odpravljam.

Tako da hvala za usmeritev v nove občutke, spoznanja in nadgradnjo zavedanja.

K udeležbi na programu me je pritegnilo tvoje izhodišče, da naj bi se gibali 80 % v coni, kjer nam je prijetno, in le 20 % v coni, kjer gremo čez mejo. Ko se spomnim vseh ur aerobike in podobnega nasilja nad seboj …

Kljub dvomom vase zaradi prekomerne teže, starosti, negibljivosti … lahko po štirih tednih rečem, da sem zelo vesela, da sem presegla nekatere svoje omejitve in se udeležila programa.

Ko človek sledi napotkom in začne doživljati oziroma čutiti svoje telo na način, kot učiš ti, kaj hitro pride do ugotovitve, da se glede motorično-senzorne amnezije ljudje ne razlikujemo kaj dosti.

Program je primeren za vsakogar, ne glede na leta, kilograme ali kakršne koli druge omejitve. To, kar mu daje dodatno vrednost, pa je celovitost, v kateri se povezujejo telo, dih, gibanje, zavest, delovanje, podzavest, občutki, vzorci …

Mislim, da nikjer nisem srečala »telovadbe«, ki bi bila bolj celovita. Res priporočam!

Karim resnično razume telo in njegovo delovanje. Predvsem mi je pomagal pri razumevanju povezanosti čustev in telesa. Tako sedaj veliko bolje “slišim” svoje telo in lažje razumem kaj mi sporoča. Predvsem priporočam tistim, ki jih zanima in veseli poglobljena študija in raziskovanje lastnega telesa (in uma) ter gibanja.

Karim, najprej bi se ti rad zahvalil za tvojo iskrenost in lastne izkušnje, ki jih deliš z nami na predavanjih. Zelo mi je všeč tvoj celostni pogled na telo – kako nas učiš, naj bomo previdni tudi z izbiro besed. V teh dveh mesecih sem opazil, da bolj ozaveščeno diham, in da je moja drža telesa prav tako bolj ozaveščena. Kar pomeni, tudi ko nimam najboljše drže, se tega hitreje zavem. In to vedenje lahko spremenim.

Največje spoznanje je bilo zavedanje lastnih čustev in kako reagirajo v telesu. Ko sem potlačil čustva, pred udeležbo na tvojih delavnicah, nisem nikoli opazil nič takega. Sedaj pa resnično čutim, kako se energija teh čustev začne nabirati nekje v telesu (odvisno od čustva) in povzroči bolečino. Kar mi daje jasen znak, da je bolje, da to jasno izrazim in ne zadržujem znotraj sebe.

Pred udeležbo sem občasno čutil bolečine v kolenih, a zdaj se je ta bolečina znatno povečala. Razlog za povečanje bolečine je bilo večje zaznavanje telesa. Je pa s časom zaradi koristnih vaj, ki si nam jih predstavil, bolečina tudi upadla. Po vsakem srečanju se počutim super, zelo sproščeno. Ponavadi tudi bolj poln energije, je pa zanimivo da, kljub lahkotnim vajam, ki jih izvajamo, se ponavadi tudi naslednji dan zbudim utrujen, kot da sem naredil nek težek trening.

Ker resnično opazim spremembo in blagodejne učinke, sem te priporočal tudi svoji teti in bi te priporočal vsakemu, ki mu je mar za svoje telo – tudi če se počuti zdrav, saj je znanje, ki ga deliš, zelo uporabno.

Iskreno — do zdaj se, delala vaje samo enkrat na dan in sem kljub temu opazila spremembo, in sicer pri moji drži. Preprosto čutim manj napetosti v zgornjem delu hrbta in v ramenih, zato se lažje držim pokonci. Najraje imam še vedno “Lok hrbta” in “Stranski obrat”. “Vaja hoje” mi je še vedno čudna, ampak vedno bolj dojemam, kaj se mora dogajati. Opisi, ki si jih poslal, zelo pomagajo. Predvsem mi je pa pri teh vajah všeč dejstvo, da ta čas “odplavam”, ker se osredotočam na gibe. Teh 20-30 minut mi zelo hitro mine. In to so razlogi, zakaj sem se ravno včeraj sem se odločila, da bom delala dvakrat na dan. Hvala!

Najlepša hvala za vse gradivo in znanje! Gibanje je življenje in življenje je gibanje! Da pa si lahko olajšaš oboje, z nečim tako preprostim, kot je somatsko gibanje, je pa noro dobro!

Delavnica mi je bila resnično všeč, pridobiti novo znanje in ga prav tako v praksi na licu mesta preizkusiti, ter takoj občutiti učinek in spremembo, ki ga somatski pristop prinese – je vsekakor vredno časa! Sama sem z izvajanjem vaj doma pričela takoj naslednji dan, in se že veselim pozitivnih učinkov. 🙂

Sem po poškodbi rame. 2 meseca sem morala popolnoma mirovati in neprestano nositi opornico, posledično pa v veliki meri izgubila funkcionalnost rame in roke.

Na prvem srečanju s Karimom sem popravila simetrijo mojega telesa, saj je bilo moje celo telo zaradi poškodbe nagnjeno na stran, prsni koš pa zaprt vase. Že na drugem srečanju sem iz 30° kota dosegla 90° kot z roko, predvsem pa zopet ugotavljala, kako lahko premikam, zavestno gibam in raziskujem svoj ramenski obroč in njegov privesek. Neverjetno!

Čaka me še dolga pot, a že zdaj: Karim, hvala!

Celo svoje življenje sem aktivna športnica. To je moj način življenja, tako sem bila vzgojena. Kot otrok sem se začela ukvarjati s plesom, ki me je popolnoma prevzel, predstavljal je glavno aktivnost vsakdana. Vso energijo, trud in čas sem več kot 10 let vlagala samo v ples. Dokler moje telo ni začelo pošiljati opozorilnih znakov, da nekaj kar delam, ni ok. To se je zgodilo kar zgodaj, ko sem bila stara 12 let – prve bolečine v križu.
Ampak tako kot mnogi drugi sem bolečine ignorirala in se gnala preko bolečin v ekstreme. Tako sem zdržala par let, dokler me prvič ni konkretno “vsekalo”. Sledili so obiski fizioterapevtov, obljubljene izboljšave, skopnelo je veliko denarja, začasno sem morala opustiti vse športne dejavnosti in za nekaj časa mi je res bilo boljše.

Ampak težave so se kmalu spet pojavile, vse pogosteje in v hujši obliki. Moj vzorec dejanj se je ponavljal skupaj z bolečinami dokler telo enega jutri ni imelo dovolj in mi onemogočilo pokončno hojo. Ojoj, to pa ni več hec.

Od tu naprej so sledile magnetne resonance, obiski ortopedov, fizioterapevtov, energijskih zdravilcev, psihologov, osebno trenerstvo, počitek .. Šlo je ogromno časa, denarja, energije, živcev, solz, obupa, jeze in tri leta kasneje moje stanje še vedno ni bilo v redu – še vedno se nisem mogla svobodno gibat, plesat, se sprehajat brez bolečin, ki so se do takrat razširile na celoten hrbet, roko in nogo.

Po naključju sem zasledila Karima in njegove pristope, delavnice, tečaje in metodo, ki jo poučuje. Predstavljala je nekaj novega. Čeprav nisem takoj razumela vsega, o čem govori, se mi je zdelo, da ima nek smisel. Nekaj čisto drugačnega od vseh pristopov, ki sem jih do sedaj preizkusila in ki se niso pokazali za dolgoročno učinkovite.

Na delavnici nas je Karim spoznal s somatskim pristopom in bistvom, ki govori o tem, da se težave pojavijo zaradi prenapetih mišic in ne prešibkih, kot nas običajno učijo. Da je cilj v sproščanju mišic in ne v njihovem jačanju. Ena razlaga je vodila k drugi in počasi je končno vse dobilo smisel. Zakaj sem kljub vloženem trudu, prizadevanju, disciplini, fizično res dobro pripravljenem telesu še vedno imela enake težave. Jasno mi je začelo postajati, da moraš s svojim telesom delati sam, če želiš dolgoročne spremembe. Da ležanje na fizioterapevtski mizi in odklop možganov tisto eno uro ne prinese dolgoročnih sprememb.

Na delavnicah in kasneje gibalnih terapijah me je Karim postopoma učil različne gibalne naloge, somatsko gibanje in uporabo vaj v vsakdanjem življenju. Vsakemu vprašanju je sledila jasna, poljudna in obsežna razlaga, ki je pripomogla k razumevanju celotnega človeškega gibalnega sistema, zaradi česar imam večjo motivacijo za izvajanje vaj. Za motivacijo so seveda pripomogli očitno izboljšanje gibljivosti, zmanjšanje bolečin in razlike v vsakodnevnem gibanju.

Po prvem navdušenju in izboljšavah ob vajah se je zaradi epidemije začela Online šola gibanja. S pomočjo gibalnih nalog, sprotnih razlag in njegovega pristopa sem začela raziskovat svoje telo bolj poglobljeno, podrobno. Gibati sem se začela bolj naravno, zavestno in učinkovito. Mentaliteta “ne izvajaj giba, če te boli” se je spremenila v “najdi takšno izvedbo giba, da bolečine ne bo”, kar me navdaja z upanjem, da se bom kmalu spet lahko prosto gibala in ne bom ujetnica svojega telesa. Da bom lahko delala vse, kar si želim, kar me osrečuje. In to je konkretno vplivalo na mojo samozavest, ki se je nekje vmes, v procesu iskanja rešitve, izgubila.

Kar mi je všeč pri njegovih gibalnih terapijah in delavnicah je to, da te pogleda kot celotnega človeka, ne kot še enega izmed mnogih pacientov. Ukvarja se s tvojimi občutki, razumevanjem, opažanji. Metode ne izvaja na tebi, vendar te poučuje o njej in kako sam sebi pomagati in se zdraviti.

Tudi izven termina si vzame čas za odgovor in obširno razlago na vsako vprašanje in opažanje, ki ga deliš. S tem ima zame način gibanja, ki ga poučuje, vedno več smisla in spremembe, ki se dogajajo v telesu, postajajo logične in jasne.

Moja kombinacija vsebuje somatske vaje, izvajanje dihalnih vaj in ponovno učenje naravnega gibanja. Vse to je v zadnjih treh mesecih pripeljalo do boljšega spanca, več energije, manj bolečin, več radovednosti v odkrivanju svojega gibalnega ustroja, prebiranja knjig in učenja novih pristopov h gibanju in posledično k življenju …

Kar me najbolj preseneča, je občutek, da imam več kondicije in da sem telesno boljše pripravljena kot takrat, ko sem bila “v svoji najboljši formi”. Tudi temu opažanju je sledila Karimova razlaga, da zaradi dihalnih vaj telo bolj učinkovito uporablja kisik, in da zaradi gibalnih nalog ter somatskih vaj telo porablja manj energije, kar vodi v manjšo utrujenost in lahkotnejšo izvajanje športnih aktivnosti. Spet, logično.

Skrata, meni se je z metodami, ki jih poučuje Karim, odprl novi svet. Svet, kjer je lahko vsako gibanje naravno, kjer ni prisiljenih gibov, kjer je bolečina učitelj, kjer je gibanje zabava in ne muka. Kjer športne aktivnosti spet prinašajo srečo, veselje, zadovoljstvo in ne bolečin, slabe volje in obupa.

Zaradi težav s hrbtom, ki se mi pojavijo vsake toliko časa, sem se odločil za sodelovanje s Karimom, ki mi je pokazal drugačen pristop k reševanju težav.

Glede na to, da sam nimam težav s prešibkim telesnim jedrom, zadnjico in vsemi tistimi mišicami, ki nosijo odgovornost za delovanje hrbta, sem si postavil čisto preprosto vprašanje: kako sem se gibal, ko sem bil otrok in mladostnik? Takrat sem bil bistveno manj močan kot sedaj, a so bile mišice bistveno bolj sproščene. Vem, da kronično zategnjene mišice nikoli niso zdravo okolje za dobro gibanje.

To je bil tudi razlog, da sem šel h Karimu, ki mu že dolgo časa sledim ter ga zelo cenim in spoštujem. Na podlagi lastnih izkušenj in izobraževanj je namreč našel način, ki kaže lepšo pot naprej.

Ta pot ni vedno obdana z dosežki – višje, močneje, hitreje –, temveč poteka počasneje, bolj zavedno in mirno. In moram reči, da že po petih tednih izvajanja vaj, ki me jih je naučil Karim, opažam bistveno bolj sproščene mišice ledvenega dela ter bolj sproščeno počutje.

Prevečkrat ciljamo samo na utrjevanje mišic in premalokrat si dejansko upamo vprašati same sebe, ali obstaja še kakšna bolj prijazna in umirjena pot do dolgoročnega dobrega počutja, delovanja in zavednega gibanja.

Karim, hvala!

Do Karima sem prišla, ko me je k njemu napotila moja maserka, ki me je imela dovolj, saj je izvajala vsakotedenske agresivne masaže v želji, da bi se mišice sprostile in kronične bolečine uredile. Tudi sama sem iskala tehniko – karkoli, kar bi mi pomagalo –, vendar ni bilo ničesar, kar bi na dolgi rok olajšalo bolečine in izboljšalo gibanje.

Hrbtenica je bila konstantno izven ravnovesja, ves čas me je zategovalo in bolelo, šla sem čez težke omejitve, pojavljala so se stalna mravljinčenja itd. Opustila sem vse športe, kar je bilo zame zelo, zelo boleče. Žal imam kar grdo poškodbo v vratni in ledveni hrbtenici. Čakala me je zahtevna pot, kako hrbtenico spraviti nazaj v ravnovesje.

Poskušala sem vse, kar sem lahko. Odkrila pa sem dve tehniki, ki delujeta sicer različno in sta me najbolj fascinirali, ena od teh dveh je somatski pristop, ki ga uči Karim. Kot zaposlena v zdravstvu sem bila tudi priča, kam take poškodbe lahko pripeljejo in kaj se zgodi, če ne ukrepamo dovolj hitro. Videla sem ogromno zgodb in življenje mi je pokazalo vse krute razsežnosti, do katerih lahko človeka pripelje.

Vedela sem, da mi pelje zadnji vlak in da moram nujno spremeniti to, kar delam narobe in ni v skladu z mano. Kjer je volja, je tudi pot. Z zavedanjem, ki sem ga imela že prej – da je naše telo neverjetna in najboljša »inteligenca«, ki smo jo dobili brezplačno v uporabo, vendar za omejen čas –, sem tako prišla do Karima.

Začela sem se učiti somatskih vaj in gibanja. Njegova razlaga mi je bila blizu že od začetka. Filozofijo in pristop, ki ju je predstavil Karim na zelo jasen, razumljiv, pristen in mehek način, sem lahko hitro ponotranjila. Metoda temelji na zakonih fizike in je izredno logična ter lahko dojemljiva; deluje tako v teoriji kot v praksi, kar potrdiš tudi na telesu.

Začela sem opazovati svoje gibanje, Karim pa mi je prijazno in spodbudno nudil podporo, da sem vaje izvajala vedno pogosteje ter postopoma raztapljala določena prepričanja in ovire. Simptomi, ki so se izražali na hrbtenici, so bili le odsev drugih nepravilnih in nesinhronih gibov celotnega gibalnega aparata. Vzroki so bili drugje v telesu.

Med vajami sem opazila, kako mi pokajo in preskakujejo kolena, kako mi preskakuje kolk in ramena, da imam velik pritisk v notranjosti telesa, da diham večinoma le z zgornjim delom pljuč in ne s spodnjim, da se prsni koš pri vdihu ne razteza v širino, da določene gibe izvedem le do določene stopnje itd.

Čeprav je moje gibanje v vsakdanjih situacijah delovalo hitro in učinkovito, sta bila moja motorika in statika telesa precej porušeni. Gibanje ni bilo mehko in gladko, temveč je potekalo z veliko odvečne moči in energije, ki sem jo porabljala po nepotrebnem.

Kot športnica po duši in telesu sem spoznala, da imam precejšen problem. Z vajami sem začela razvijati zavedanje telesa in gibanja, poglobila sem dihanje, izboljšala se je drža, bolečine so se zmanjšale in izzvenele, gibljivost se je izredno povečala. Najboljše pa je, da sem ponovno postala športno dejavna (plezanje, kolesarjenje, odbojka na mivki, surfanje, smučanje, hoja v hribe), res pa je, da se še vedno izogibam dvigovanju težkih bremen.

Glede na stanje, v katerem sem se znašla – s strahom, a tudi s podporo čudovitih ljudi, z močnim upanjem, da se stanje lahko izboljša, ter z veliko volje in truda –, sem jo na koncu odnesla brez operacije. Občasno sem sicer vzela zdravila proti bolečinam, a to je res velika sreča.

Somatski pristop in druge energijske tehnike bom še naprej izvajala čim pogosteje in poskusila zase narediti največ, kar lahko, saj to dolgujem sebi.

Zakaj jogiji (gospodje v letih) ohranjajo zdravje v poznih letih svojega življenja? Kaj oni vedo, česar jaz ne vem? Dejstvo je, da nekaj delajo prav in uspešno ter znajo s svojo energijo pravilno in nerazsipno razpolagati – za razliko od nas, ki zaradi nerazumevanja zakonov narave (fizike) in vesolja energijo pogosto razsipamo. Podrobno razlago o tem se učimo tudi pri somatiki.

Kot pravi Karim: »Telo kaže našo življenjsko zgodbo. Telo nikoli ne laže.«

Ko sem prvič prišel na tvoj tečaj gibanja, sem takoj začutil, da mi je tvoj pristop všeč.
Sprva niti nisem vedel zakaj, pa tudi ni bilo pomembno, bilo je popolnoma dovolj, da mi je tvoj način zelo všeč. Od prvega tečaja je zdaj mimo pol leta in v tem času sem prišel počasi do besed, s katerimi lahko opišem, kaj je tisto, zaradi česar si mi zanimiv in edinstven. V urah preživetih s tabo sem spoznal, kako pomemben je pristop do sebe in do stvari, ki jih počnem. Vprašanju “kaj?” sem začel dodajati “kako?”.

Moja takratna miselnost, da je gibanje naporno se je kmalu izkazala za zmotno. Naporno mi je bilo, ker mi je manjkalo znanje – znanje, kako naj se gibam lahkotno in da bo zabavno. Odpora je sedaj mnogo manj, veliko pa imam želje po raziskovanju. Pomembna sprememba je tudi ta, da sem se pri tebi naučil veliko novega o tem, kaj je bolečina, zakaj do nje pride, kaj nam sporoča in kaj naj spremenim, da lahko bolečino odpravim.

Kaj vse sem zaradi vaj izboljšal?

• Bolj umirjeno in globoko diham.
• Boljše zaznavam, kdaj naj počivam in kdaj naj bom aktiven
• Funkcionalnost hrbtenice in našel način za vse manj težav s križem.
• Povečal gibljivost sklepov.
• Ravnotežje.
• Odnos do svojega telesa.
• Poslušanje svojih notranjih občutkov.
• Na podlagi izboljšanega čutenja tudi sprejemanje odločitev.
• Več igre, več uživanja.

Všeč mi je, da znanje, ki si ga sam osvojil, rad predajaš naprej. Cenim to, da si vzameš čas in si mi na razpolago, če rabim tvojo pomoč ali podporo.

V zadnjih treh letih sem precej raziskoval kakšen naj bi izgledal “trening”, da bi telo lahko bilo najbolj zdravo in učinkovito. Ker sem to iskal na napačnem koncu, nikoli zares nisem dosegal rezultatov. Ne toliko zaradi tega, ker takšni pristopi ne bi delovali, ampak ker nisem razumel globljega pomena takšnih pristopov – zakaj je to v resnici dobro.

Bil sem kot nekakšen stroj, ki dela po dveh ritmih, na vse ali nič, zato mi je postalo dolgčas in sem odnehal. V svoji mladosti (od 11 do 19 leta) sem se profesionalno ukvarjal s športom. Treniral sem več ur dnevno vsak dan, kljub zdravstvenim težavam predvsem z dihanjem, sem z močjo volje vztrajal in deloval po principu “no pain no gain” ali “go hard or go home”.

Takšno vedenje je bilo takrat sprejemljivo in celo spodbujano. V zadnjem letu, odkar se aktivno ukvarjam s pravilnim dihanjem in zmanjševanjem mišičnih tonusov ter pravilnim izražanjem čustev, sem ugotovil, da ni naključje, zakaj sem toliko časa posvečal in se profesionalno ukvarjal s športom na takšen način. Svoje telo sem podzavestno utrujal, izčrpaval in zlorabljal za destruktivno izražanje potlačenih čustev. Bil sem odvisnik od športa ter ga uporabljal kot sredstvo za bežanje od okolja, v katerem sem odraščal. Moj odnos do športa je bil zelo entropičen, kar pomeni, da sem šport podzavestno dojemal kot izražanje besa, gneva in maščevanja. To lahko v praksi vidimo vsakodnevno pri večini profesionalnih in vrhunskih športnikov. Takšen pristop pa dolgoročno vodi v kronična stanja in kronične poškodbe. Pri meni se je to odražalo na večkratnih zvinih obeh gležnjev in težavah z dihanjem. To je šlo tako daleč, da na igrišču nisem bil več tako učinkovit in sem se odločil, da sanje o profesionalnem športu pozabim. Kasneje sem sicer hodil v fitnes in preizkušal še druge oblike treningov, ampak mi je to postajalo dolgočasno in me hkrati preveč spominjalo na treninge iz preteklosti do katerih sem imel entropičen in sovražen odnos.

Zaradi takšnega sovražnega odnosa do športa se nekaj let z njim sploh nisem redno ukvarjal. Vedel sem pa, da verjetno obstaja način kako trenirati, da si zdrav. Ampak kruta realnost je ta, da večina ljudi, ki se ukvarja s kakršnimkoli trenerstvom, tega zares ne uči. Večina pristopov temelji na izčrpavanju telesa po principu “no pain no gain”, hiperventilaciji in hitrih rezultatih, kot so izguba telesne maščobe in pridobivanjem mišične mase. Ko sem te prvič videl v enem od podkastov, ko si govoril o pravilnem dihanju in organskem gibanju, ki temelji izključno na tem, da je telo zdravo, brez bolečin, brez poškodb in sproščeno brez mišičnih tonusov, sem vedel, da je to področje, ki ga želim spoznati v globino.

V prvem letu je mentorstvo predvsem temeljilo na pravilnem dihanju, učinkovitem izražanje čustev in spreminjanje podzavestnih vzorcev. Sedaj pa sem začutil, da sem dovolj zrel, da lahko v svoj vsakdan dodam še novo komponento. To je gibanje. Gibanje na način, da ga UPORABIM za izboljšanje počutja, zdravja telesa in razvijanje gibalne inteligence ter raziskovanja sebe v globino in ne kot ZLORABO telesa za izražanje destruktivnih potlačenih čustev.

Zato sem se prijavil na tvojo delavnico, ker me je podrobno zanimalo kakšni so pristopi in tudi kako pravilno teči, kar sem v preteklosti močno sovražil. Dobil sem točno to, kar sem potreboval. Izredno mi je bilo všeč, da si poudaril, naj na tek oziroma gibanje ne gledamo kot na trening, in da pri teku ni treba, da samo gledamo koliko kilometrov smo pretekli v kolikšnem času. Predvsem pa je pomembno, kako tečemo, kakšen odnos imamo do teka in gibanja, kako dihamo pri teku, kakšen imamo položaj glave, ramen bokov, stopal, da smo pri teku učinkoviti. Da ima tek kot oblika gibanja dolgoročno pozitivne učinke na nas in naše telo. Všeč mi je bilo tudi, da si poudaril naj med tekom zavestno opazujemo naše telo – v katerih delih telesa so gibi lahkotni in učinkoviti in v katerih ne. Tako lahko na podlagi tega lažje prepoznamo vzorce v odnosih, kjer delujemo neučinkovito in jih lahko uspešno razrešimo.
Hvala ti.

Zavesten nadzor nad mišicami mi je omogočil, da se po operaciji hrbtenice gibam brez omejitev in počnem vse aktivnosti brez bolečine. Vse aktivnosti, ki jih počnem, so mi fiziatri in zdravniki odsvetovali.

S Karimom sva našla način, kako popraviti nepravilno gibanje, ki je v osnovi povzročilo neravnovesje v telesu in poškodbo hrbtenice. Z redno somatsko vadbo sem pridobil nadzor nad telesom. Ko spoznaš vaje, se ne zdijo nič pomembnega in posebnega, ampak z rednim ponavljanjem in zavestnim treningom lahko iz dneva v dan opaziš spremembe pri sedenju, hoji, spanju in seveda pri vseh vsakdanjih opravilih in športnih aktivnostih. Spremembo občutiš tudi v glavi in ne samo v telesu.