Ustvarimo si okoliščine, kjer smo lahko notranje in zunanje bolj urejeni;
Telo si zapomni več, kot si mislimo. Če smo dolgo živeli v stresu ali v odnosih, kjer ni bilo zaupanja in varnosti, se bo naš živčni sistem tega navadil. Takšne okoliščine postanejo domače, čeprav v resnici niso dobre niti zdrave. A telo vedno govori po svoje. Napetost, bolečine, nespečnost, utrujenost, depresija – vse to so signali, da nekaj ni v ravnovesju. KM Somatska praksa nas uči razlikovati med tem, kar je domače, in tem, kar je dobro. Skozi gib, dih, dotik in pozornost umirimo živčni sistem. Zmehčamo oklep, ki smo ga zgradili okoli sebe, da smo preživeli in začnemo čutiti sebe in okolico bolj resnično. Takrat lahko prepoznamo, kaj nas podpira in kaj nas izčrpava. Katera navada nam omogoča dobro počutje in katera nas ruši. Katere odnose potrebujemo, katere si želimo in katere nas silijo nazaj v staro bolečino.
Z redno prakso krepimo zavestno izbiro – kako se bomo odzvali, kakšne vzorce bomo razvijali in kakšne navade bomo ustvarjali. To je svoboda, ki jo daje povezanost med telesom in zavestjo: možnost, da ne delujemo le iz avtomatizma preživetvenih vzorcev, ampak iz prostora jasnosti in prisotnosti. Ko prakso redno in radovedno raziskujemo, postajamo bolj čuteči, ranljivi in hkrati močnejši ter stabilnejši. Naše telo postane prostor jasnosti. V njem lahko začutimo novo domačnost, ki ni zgrajena na stresu in kaosu, temveč na urejenosti in zdravju. To je proces vračanja k sebi. Proces ustvarjanja nove normale, kjer smo bolj učinkoviti, bolj prisotni, bolj iskreni in svobodnejši v svojih izbirah.
Karim Al Saleh
