Dihanje ni zgolj fiziološki proces. Dihanje je odraz našega odnosa do sebe, do drugih in do sveta okoli nas. Ko postanemo površni v svojem odnosu do telesa, hrane, gibanja, spanja in čustev, začne naše dihanje postajati hitro, plitko in nepravilno. A to ni zgolj posledica akutnega stresa, to je odraz globljih vzorcev v našem načinu življenja.
V preteklosti so naši predniki živeli z vodilom učinkovite porabe energije, kar je pomenilo, da so znali uravnotežiti napor in počitek ter imeli zdrav, organski odnos do telesa. Danes pa živimo v svetu, kjer je glavna zahteva učinkovita poraba časa. Ta stalna tekma proti času nas pelje v pretirano hitro, razdrobljeno življenje.
Preživljamo več ur pred računalniki, na telefonih, v neprestanem hitenju in večopravilnosti. Odhajamo iz enega opravka v drugega, pri tem pa si ne vzamemo časa za pomembne odnose, ki postajajo vse bolj plitvi, površinski. Naša čustva, ki so del telesne inteligence, postajajo vse bolj ignorirana in nerazumljena.
Tako nas sodobni način življenja sili v pretirano dihanje skozi usta in plitko dihanje iz zgornjega dela prsnega koša.To ni zgolj površna sprememba v dihalnih navadah, temveč pomemben signal, da smo prešli v stanje stalnega stresa.
Dihanje skozi usta ali plitvo dihanje aktivira stresne receptorje v zgornjih predelih pljuč, kar dodatno stimulira “bori se ali beži” odziv – sistem, ki nas pripravlja na napad ali beg, vendar v sodobnem življenju pogosto brez pravega razloga, kar vodi v kronično zaskrbljenost, napetost in nevrotične reakcije.
Ta neprekinjena stimulacija simpatičnega živčnega sistema ustvarja stanje, v katerem je telo vedno na “visokih obratih” – vendar brez pravega izhoda, da bi to energijo izkoristili na zdrav način.
V kontekstu športnega treninga pa ta pojav postaja še bolj izrazit. Včasih opazimo, da športniki, tudi ko niso blizu svojih fizičnih meja, dihajo skozi usta in ne skozi nos.
Ta navada izhaja iz napačnega prepričanja, da bo več kisika pripeljalo do večje zmogljivosti, vendar to ni vedno res.
Če dihamo skozi usta, sicer lahko vdihnemo več zraka, vendar se zaradi hitrejšega dihanja zmanjša učinkovitost izmenjave plinov v pljučih, saj ima kri v pljučnih kapilarah manj časa za sprejem kisika in oddajo ogljikovega dioksida.
To lahko vodi do t. i. Bohrovega efekta: z nižjo ravnijo ogljikovega dioksida v krvi se zmanjša sproščanje kisika iz hemoglobina v tkiva. Posledično se kljub večjemu vnosu zraka oskrba telesa s kisikom dejansko poslabša.
Telo zazna pomanjkanje kisika, kar sproži povečanje srčnega utripa, pospešen krvni obtok in še večje hlastanje za zrakom. Namesto povečane zmogljivosti se tako zmanjša učinkovitost dihanja in delovanja celotnega organizma.
Dihanje skozi nos in trebušno prepono je tisto, kar bi morali uporabiti za dosego maksimalne telesne učinkovitosti.Nos je zasnovan za filtriranje, ogrevanje in vlaženje zraka, hkrati pa omogoča boljši pretok zraka v spodnji del pljuč, kjer se nahaja večina kisika.
Dihanje skozi trebušno prepono aktivira diafragmo, kar omogoča učinkovito izmenjavo plinov, povečuje oksigenacijo krvi in sprošča srce. Takšno dihanje ne da samo izboljša telesno učinkovitost, ampak tudi spodbuja delovanje parasimpatičnega živčnega sistema, ki nas umirja in obnavlja energijo.
Kljub temu, da je dihanje skozi usta v stresnih situacijah ali pri ekstremnem naporu lahko koristno, je za dolgoročno zdravje in športno učinkovitost nujno, da se osredotočimo na dihanje skozi nos.
To ne bo izboljšalo le športnih rezultatov, ampak bo tudi zmanjšalo tveganje za srčne bolezni, aritmije in druge težave, povezane z dihalnim sistemom.
Dihanje je ključno za naše zdravje, tako fizično kot psihično. Sodobni življenjski slog je privedel do znižanja kakovosti našega dihanja, s tem pa tudi do številnih negativnih posledic za naše zdravje, tako na telesni kot duševni ravni.
Naša telesna in duševna stanja niso ločena – naše dihanje, ki je tesno povezano z našimi čustvi, nas vsakodnevno opozarja na to, kako usklajen je naš notranji svet z zunanjim.
Pomembno je, da se zavedamo, kako pomembno je, da si vzamemo čas za umiritev in povratno povezovanje z lastnim telesom in dihanjem.
Zavedanje o tem, kako dihamo, lahko postane ključno za dolgoživost, duševno stabilnost in fizično zdravje.
Naša telesna inteligenca, ki je skozi generacije oblikovana, je še vedno tu – le da jo moramo spet začeti poslušati.
Dihanje skozi nos ni zgolj fiziološki proces, temveč tudi ključ do globlje povezanosti s sabo, boljše obvladovanje stresa in učinkovitejšega delovanja.
Zato je morda skrajni čas, da se vrnemo k osnovam – počasi, zavedno in skozi nos.
V svoji praksi opažam, da bi urejanje dihanja ter usklajevanja dihanja s strukturo in funkcijo dihalnega sistema moralo biti eno od osnovnih področij športne vadbe, samozdravljenja in vključeno v terapevtsko delo soudeleženih pri procesu zdravljenja.
Karim Al Saleh