Učitelji AEQ metode lahko skozi komunikacijo in opazovanjem verbalne in neverbalne komunikacije; drže, dihanja in sposobnosti razumevanja lahko dosti natančno določimo, v kakšnem načinu delovanja avtonomnega živčnega sistema je stranka. To je pomembno za določanje pristopa do stranke, način vodenja vaj in teoretično razlago, da osebi približamo vzroke in posledice težav s katerimi se sooča.
Simpatična dominantnost:
Simpatično dominantne osebe so običajno hitro prepoznavne, saj s preveč truda in napora pristopajo tudi k najbolj enostavnim in lahkim vajam. Čeprav dobijo jasno razlago, da vajo izvedejo z občutkom,elegantno, počasno in lahkotno, je njihova razlaga in način izvedbe giba precej v nasprotju stem kar od osebe zahtevam. Taka oseba je kronično zakrčena, giblje se trdo, rigidno in je brez pravega občutka ter za vsak gib pretirano porablja svojo energijo. Takšne osebe prepogosto živijo v pomanjkanju časa in ne ločijo med okornim/trdim in tekočim/mehkim gibanjem. So prepogosto izven cone udobja, bodisi v delu ali športu, radi pretiravajo na mnogih področij in so v pogosti večopravilnosti. Simpatično dominatno osebo si lahko predstavljajte kot voznika, ki je navajen voziti 150kmh, prepričan, da to obvlada in da drugače niti ne zna voziti. Ko takšno osebo učite AEQ dihalne vaje, je kot da bi obstala v premikajoči koloni za več ur. Je kot napet voznik, ki trobi in blinka, ter hoče priti naprej po odstavnem pasu. Stranko v takšnem stanju je veliko težje učiti vaje, kjer se je želja sprostiti, umiriti ter poglobiti v dihanje in tudi dlje traja, da se upočasni in spremeni do te mere, da iz prehitevalnega pasu, zavije vsaj na srednji pas, kjer iz 150kmh vsaj začasno in občasno zmanjša hitrost na 90kmh. Bistveno pri takšnih osebah je dovolj dobro razložiti pomembnost parasimpatičnega stanja za kvalitetno regeneracijo, urejanje stresa v telesu, urejanje spanja, dihanja in sproščanja mišične napetosti, da ne pride do izgorelosti, kroničnih bolečin, ki so pri teh osebah najbolj izrazite v medenici, nogah in ledvenem delu hrbta (išijas, hernija, tenzijski glavoboli, nespečnost, čebelnjak v glavi, bolečine v križu…)
Parasimpatična dominantnost:
Pri teh osebah je največji izziv ohraniti motiviranost za ukvarjanjem s sabo, saj so pogosto že dvignile roke od vsega. So brez volje in z veliko izgovorov, ki jim omogoča ostajat v pretirani coni udobja iz katere se težko premikajo naprej. Stalno prisoten je občutek brezvoljnosti, žalosti, pogoste depresije, napetosti po telesu ter utrujenost. Pri delu s takšnimi osebami je pomembna poglobljena razlaga o vzajemnem delovanju in vplivu telesa na zavest in razumevanje valovanja življenjske energije ter ozaveščanje sosledja dogodkov, ki so osebo pripeljale v tako stanje. Skozi razlago lažje sprejmejo trenutno stanje in po sprejemanju sledi spreminjanje. Skozi učenje različnih gibalnih vzorcev Organskega gibanja in AEQ dihanja vse bolj normalizirajo delovanje AŽS, s tem povečajo potencialno energijo in voljo usmerijo za ukvarjanje s sabo, tako tudi bolj razumejo in se zavedajo svojih želja in potreb ter jih skozi zavestne odločitve in dejanja uresničijo. Zaželena je tudi redna aktivna telovadba Organskega gibanja in sproščenega teka, kjer začutijo povišan srčni utrip in globlje dihanje.
Ljudje smo aerobna bitja, kar pomeni, da bi za ohranitev ravnovesja morali dominantno uporabljati parasimpatično delovanje avtonomnega živčnega sistema (AŽS) in delovati v ritmu 1. Newtonovega zakona, z možnostjo uporabe anaerobnega delovanja in s tem prehoda v simpatično delovanje AŽS ter tako občasno in po potrebi delovati v ritmu 3. Newtonovega zakona. Učinkovito prehajanje iz enega v drugo delovanje pomeni, da znamo in smo sposobni potencialno energijo iz trebušne votline po potrebi ali želji dvigniti višje v prsno in možgansko votlino (delo, šport, močna čustva, novi projekti…) in tudi obratno, znižati potencialno energijo v vseh treh votlinah, ko je to primerno (spanje, počitek, dolgčas, rutina…). Za učinkovito aerobno delovanje pa bi morali biti dovolj sproščeni, kar z senzorno amnezijo in odtujenostjo ni mogoče. Razlog za senzorno motorno amnezijo in odtujenostjjo je nezmožnost (nemoč) biti sproščen, saj smo zaradi neljubih dogodkov v preteklosti razvili strah pred sproščenostjo. Strah nas je predvsem soočenja s potlačenimi čustvi (preteklostjo), ki se shranjujejo v trebušni votlini, kar ustvarja visok pritisk v njej.
Zato, če želimo biti dovolj časa sproščeni in s tem v ravnovesju (homeostazi), je potrebno dvigniti čustveno zrelost, da bi lahko razumeli svoja čustva, tako lahko zdržimo višji pritisk iz trebušne votline v prsno in možgansko votlino in postanemo bolj sposobni sprejeti potlačena čustva ter jih primerno izraziti ter uporabiti za potrebne spremembe v življenju. Dvig čustvene zrelosti je pomemben tudi za učinkovito anaerobno delovanje , saj le čustveno zrela oseba lahko prenese močne pritiske in močno energijo čustveno zrelo usmeri in uporabi za konstruktivne namene. Če smo dovolj urejeni, da lahko gravitacijo prenesemo na učinkovit način, smo lahko bolj obremenjeni in gremo višje. Pomembno pa je, da je obremenitve dovolj in ne preveč ali premalo.
Tako ustvarimo občutek ugodja, ki nam daje primerno in učinkovito gibanje, ki je izvedeno na primeren način ter tako ustvarimo pozitivno povratno zanko, ki nas potisne v raziskovanje višje učinkovitosti v gibanju in vedenju.
(Viri iz učbenika AEQ dihanja)
Karim Al Saleh
Učitelj AEQ dihanja 2 stopnje, učenec AEQ metode 3.stopnje 1/6
