DINAMIČNI OKLEP
Opažam, da vsi, ki me poiščejo zaradi kroničnih bolečin/stanj, trpijo zaradi kronično povišanega mišičnega tonusa (značajski oklep), ki jim preprečuje, da bi dihali učinkovito in s tem realno čutili svoje telo (interocepcija) in okolico (propriocepcija). Pri AEQ dihanju takšno stanje imenujemo senzorno-motorna amnezija ali senzorno-motorna odtujenost, ki ustvarja vse večjo senzorno motorno iluzijo. V stanju senzorno motorne iluzije nerealno zaznavamo sebe in okolje in takrat nismo zmožni primerno vplivati na okolico, tudi ko je to nujno potrebno ali želeno.
Za pravilno dihanje je nujen dinamični mišični oklep, ki je dobro povezan s senzornim in motornim korteksom, ki zazna razliko v pritiskih, o razliki pa pošlje senzorno informacijo v možgane. Več kot je preprek v pretoku energije iz telesa do zavesti (stanja SMA,SMO,SMI) slabše je zavedanje realnega stanja v okolici in telesu. Če so podzavestni vzorci dovolj učinkoviti pri uravnavanju notranjih in zunanjih pritiskov, potem ni nobenih težav. Ko smo pod stresom, se mišični tonus poveča in se pripravimo na dejanje, ko stres uredimo, se mišični tonus zniža in se tako pripravimo na počitek. Problem nastane, ko avtomatika iz podzavesti ali limbičnega sistema ni dovolj učinkovita v uravnavanju pritiskov in ostanemo zataknjeni ali v previsokem ali v prenizkem notranjem pritisku in si tako onemogočimo učinkovito izražanje kinetične energije, s katerim bi razrešili težave ali zadovoljili želje in potrebe ter si tako povečali notranjo urejenost homeostaze.
Pravilna struktura in funkcija živčnega sistema sta takšni, da v primeru, ko avtomatika te spremembe ne zmore urediti, telo prenese vedno močnejšo informacijo iz membrane in čutil v zavest/korteks, ta aktivira in poveča delovanje čelnega režnja, ki zmore in zna poiskati naprednejšo rešitev od te, ki obstaja v spodnjih subkortičnih ravneh živčnega sistema in je bila nekoč v preteklosti dovolj dobra, danes pa te zastarele rešitve pogosto niso dovolj učinkovite, da bi uredile določen problem. To pa pomeni odklon od tradicije, ki jo živi okolica, in odklon od njenega podzavestnega vzorca vedenja, ki deluje kot ščit te tradicije, saj je dokazano omogočila preživetje v preteklosti. Stopiti stran od te poti, ki za nas prestavlja cono udobja, upravičeno predstavlja izziv, sproži strah in dvom ter kratkoročno zahteva veliko več energije in časa kot ostati na tradicionalni/kronični poti, kjer večino dela opravi podzavest.
Zavestno si vsi želimo sprememb na bolje, predvsem, če razmišljamo dolgoročno. Pa čeprav lahko razumemo ali celo trdimo, da bi lahko nove, bolj zdrave navade bile boljše za našo osebnostno rast, počutje in razvoj, je v resnici to veliko težje prenesti v realnost, v dejanja. Zavestno tudi lahko razumemo, da si ne želimo in da ni dobro ostati v starih običajih, saj se zavedamo, da to škoduje nam, našemu življenju in/ali okolju. Vendar, če si želimo sprememb na bolje, se je pomembno zavedati, da to sprva pomeni entropijo (razpad sistema, nered) za tistega, ki se spreminja. To pa predvsem zato, ker spremembe niso po godu podzavesti in podzavest se spremembam upira. Vzpostavljanje novih navad, ruši običaje/navade ali tradicijo, po kateri delujemo že zelo dolgo časa, saj naša podzavest deluje po že ustaljenih vzorcih, ki so za njo optimalni, saj so se v preteklosti izkazali kot dovolj dobri za preživetje. Če podzavest zazna, da jo želimo spreminjati, je normalna reakcija na željo ali potrebo po spremembi odpor, strah in dvom. Tudi, če razumemo, da sprememba, ki jo želimo uvesti, lahko vodi v večjo urejenost in učinkovitost, podzavest nima razuma in tega ne more vedeti ter predvideti. Zato je pri spremembah svojih navad nujno potrebno biti vztrajen, reden, radoveden in potrpežljiv. Zavedati se moramo, da spremembe na bolje najprej in kratkoročno prinesejo akutno stanje bolečine, akutno depresijo, upočasnitev časa, kar z eno besedo pomeni entropijo za nas in tudi za našo okolico. Dolgoročno pa boljše odločitve, učinkovitejša dejanja in vztrajnost pri novih navadah prinesejo drugačne, bolj konstruktivne rezultate, kar pomeni sintropijo za nas in našo okolico.
Kadar se počutimo dobro ali se vsaj ne počutimo slabo, bo naravna težnja, da bi ohranili takšen status, sploh, ker je to energijsko manj potratno kot sprememba. Pogosto si ravno zato, da ne bi šli v spremembo, ustvarjamo različne laži (SMI), da bi lahko menili, da smo dobro, čeprav to že dolgo nismo. Vsaka laž pa zahteva dvig mišičnega tonusa in odebelitev oklepa, da resnično stanje lahko potlačimo in skrijemo pred sabo ali okolico. V takšnem stanju je potem tudi dihanje primerno neučinkovito, omejeno, ovirano in tega zaradi SMA, SMO in SMI ne opazimo, niti ne občutimo. To nam odkrijejo šele AEQ dihalne vaje in dihalni moduli, kjer jasna navodila in usmeritev v iskanje povratnih senzornih informacij iz telesa ter objektivno merjenje dihalnega ritma z metronomom pokažejo resnično stanje dihalnega vedenja. To je pri višjih stanjih SMI za stranko zelo šokantno in potrebuje kar nekaj časa, da sprejme dejstva ter sliši razlago, zakaj je tako, in da stanje, v katerem je, ni naključje ali usoda. Pomembno se je zavedati, da je laž kratkotrajni užitek, s katerim prikrijemo globlji problem, in to nam omogoča, da ohranimo senzorno-motorno iluzijo, kar pomeni, da ostanemo v starih običajih in nezdravih navadah, in to vodi v začasno sintropijo (užitek), dolgoročno pa v trajno entropijo (trpljenje, kronične bolečine/težave).
Zmanjševanje senzorne-motorne amnezije in senzorne-motorne odtujenosti vodi v zmanjšanje senzorne-motorne iluzije, kar nam da priložnost, da prepoznamo slabe navade, običaje in neučinkovite vzorce tradicije, kar nam omogoča spoznavanje globljih težav in možnost sprememb na bolje.
Spremembe na bolje pa začasno povzročijo kratkotrajno akutno bolečino (akutno depresijo), dolgoročno pa ohranjanje bolj zdravih navad vodi v trajno sintropijo (užitek, veselje, ljubezen, radost, mir…).
ČAS IN ENERGIJA
Podzavest in okolica nam poskušata vzeti čas ter energijo da ne more priti do celostne spremembe, zaradi česar oseba, ki se celostno spremeni, veliko bolj globoko in močno deluje na okolico ter jo poziva in zaradi zakona o ravnovesju sili v to, da se spremeni tudi sama. Zato je za okolico najučinkovitejši pristop, da prepreči spremembo ali pa se ta dovoli na površinski zavestni ravni. Iz tega je tudi jasno, da je celostna sprememba zelo kompleksen in težek proces, saj dve sili nenehno vplivata na nas tako, da nam spremembo otežujeta oz. onemogočata. Ena sila prihaja direktno iz naše podzavesti v obliki odpora, strahu in dvoma, ko se iz cone udobja premikamo v cono razvoja, druga sila pa iz okolice, kjer nas okolje želi ohraniti v enaki vlogi, običajno v vlogi, ki je okolici v korist in nam v breme. Za celostno spremembo je tako pomembno biti pogumen, odločen, vztrajen in odgovoren z dejanji, ki kratkoročno vodijo v bolečino in neprijetnost, dolgoročno pa v užitek in prijetnost.
AEQ razlaga in omogoča postopno celostno spremembo, zato je tudi tako pomembno, da sam učitelj spoznava ovire in izzive ter uspehe pri lastni celostni spremembi, saj lahko le tako legitimno in pravično uči in tudi omogoča napredek sebi in stranki. AEQ dihanje na višji stopnji strankam omogoča hitro dojemanje SMA, SMO in SMI. S tem lahko relativno hitro opazijo realno stanje v sebi in okolici. Da ne pride do prehitrih sprememb, učitelji AEQ-ja uporabljamo različne pristope gibalnih, dihalnih vaj, protokolov in potrebnih razlag, da lahko stranka razume, kaj se ji dogaja in zakaj. Le tako lahko samostojno ali pa v sodelovanju z učiteljem določa, kako hitro naj napreduje v globino svoje some(neločljiva celota zavesti,podzavesti in telesa). Določanje primerne hitrosti spuščanja vase ter obenem zmanjševanju SMA in SMO lahko primerno določi le stranka sama, saj ima le ona primeren dostop do svojih občutkov, vesti in preteklosti. Dobra integracija pri učitelju pa omogoča, da tudi on začuti, kdaj ima stranka dovolj, da razume njene odzive ter da je pravičen in spoštljiv do njenega telesa in s svojo prezenco in celostno čustveno zrelostjo nudi varen prostor, kjer se lahko zgodijo določeni premiki.
Karim Al Saleh
Učitelj AEQ dihanja 2. stopnje
*viri uporabljeni iz učbenika za učitelje AEQ dihanja 2.stopnje, avtorja Aleš Ernst in Vesna Cijan
