Najbolj optimalno gibanje po funkciji in strukturi telesa bi moralo potekati v takšnem zaporedju, da gibi središča trupa, usklajeni z gibi v okončinah, vodijo telo proti cilju. Tako bi morali primarni ukazi izhajati iz središča trupa in sekundarni iz okončin. Ker se največji potencial energije ustvarja prav središču trupa, je zelo pomembno zavedanje, da so okončine le prenašalec energije in ne bi smele igrati glavne vloge pri gibanju.
Za ohranitev tega ravnovesja ter izboljševanje učinkovitosti, se je gibanja potrebno redno, radovedno in vestno učiti. Zdravo človeško telo bi moralo imeti doseg do vseh anatomsko možnih obsegov gibanja. Gibalne omejitve bi morale izhajati le iz strukture okostja in sklepov, ne pa iz zakrčenih in prenapetih mišic.
Če bi se za trenutek usedli na klop in bi pozorno opazovali ljudi kako se gibljejo, bi zelo redko videli lahkotnost in mehkobo.
Hoja je eno osnovnih in najbolj pomembnih gibanj človeka, vendar danes sodobni človek hodi trdo, glasno in s pozornostjo skoraj vedno stran od telesa. Medenica in prsni koš ne sodelujeta pri gibanju in sta v stanju zamrznjenosti, zaradi česa se razgubi učinkovitost spiralnega obračanja trupa, posledično se ves pritisk preseli v okončine in ledveni del hrbtenice.
Funkcija stopal se je razgubila v udobnih ‘pametnih’ obuvalih, ki vedno bolj slabijo telesno gibalno inteligenco in primarno funkcijo stopal. V sodobnem okolju je pozornost in urejenost vse bolj prepuščena tehnologiji, zaradi česa je učinkovito človeško gibanje vse redkejše.
Ljudje imajo v večini premočno razvite roke in noge ter neusklajeno ter odtujeno (zamrznjeno) središče trupa. Pozornost uma je usmerjena v dlani in stopala in večina energije za gibanje prihaja prav iz okončin. Zaradi neučinkovitega in neurejenega gibanja, ki je v nasprotju z obliko in funkcijo človeka, je poraba energije prevelika in entropija hitrejša. Vse bolj pogoste pa so obrabe, degenerativne spremembe, poškodbe in kronična obolenja, ki postajajo ‘normalni’ sestavni del družbe (gibanja, dela, športa in življenja).
Občutek postaja vse manj pomemben del življenja, ki zato postaja brezčutno in nesamozadostno. Občutek naj bi bil osnova človeka, ki nam omogoča učenje, razumevanje, kontrolo in urejanje sebe in okolice, za bolj počasno entropijo in s tem večjo kvaliteto življenja. Ko se funkcija občutka zmanjša in telesni občutki več ne dostopajo do naše zavesti, se entropija(razpad, razkroj) povečuje in s tem tudi možnost nastanka bolezni, bolečin. Občutek je nujno potreben za visok nadzor nad nestabilnostjo središča trupa, ob izgubi tega občutka postane telo trdo, okorno, fiksirano in gibalno omejeno. Za povrnitev občutka in učinkovitega gibanja, je potrebno usmeriti čas, energijo in pozornost vase, ter redno in radovedno raziskovati, izkušati in razumeti človeški ustroj telesa, ki je bil do popolnosti razvit skozi evolucijo, da z najmanjšo porabo energije doseže želeni cilj.
Čutno-gibalna izguba spomina(SMA) imobilizira medenico in trup, skrajša korak, hojo in gibanje naredi robotsko, trdo in neusklajeno. Hrbtenica in sklepi tako postanejo preobremenjeni, zato čutimo prepogosto utrujenost in si želimo več počitka, kot bi to bilo potrebno, če bi telo z umom delovalo bolj usklajeno. Ustvarjeni smo za lahkotno, učinkovito in nenaporno gibanje.
Vabim vas na 4-urno izkustveno delavnico : 5-ciklov Organskega Gibanja + Sproščen Tek , da se skozi zavestno in redno raziskovanje gibanja in dihanja te lahkotnosti ponovno spomnete.
16.7.2023 med 9.00 in 13.00 uro
https://karim-movement.com/ponudba/dihanje-gibanje-in-napredek-v-teku/
