Učinkovito dihanje, ki ga pravzaprav dobimo že ob rojstvu je v današnjih razmerah sodobne družbe postal velik izziv. Čeprav mislimo, da naše telo ve koliko zraka potrebuje, je na žalost realnost popolnoma drugačna.
Učinkovitost dihanja je popačil prekomeren stres, nerešeni medsebojni odnosi(čustva), nepravilna prehrana, sedeče-delovno življenjski slog, pretopli prostori, premalo ali prekomerno gibanje. Vse to vpliva na učinkovitost dihanja. Hkrati pa vse to vpliva na kronično utrujenost, izgorelost, kronično zakrčenost, težavami s spanjem, motnje dihanja, alergije, prekomerni telesni teži, srčno-žilnim boleznim, de-reguliranem delovanju avtonomnega živčnega sistema, imunski sistem in odpornost. Naši predniki so živeli v veliko manj tekmovalnem prostoru kjer čas in hitrost nista imela takšnega pomena, jedli so bolj naravno hrano, fizično so delali več, če so sedeli so pa počivali (danes je ponavadi vse obratno).
Ne smemo pozabiti, da se je človek oblikoval skozi boj za obstanek, ki je nastal zaradi pomanjkanja energije, in ne pomanjkanja časa; temu je prilagojeno telo tako po strukturi kot funkciji.
Za vzdrževanje učinkovitega dihalnega in gibalnih vzorcev je pomembno kakšen je naš življenski slog. V sodobnem načinu življenja se je močno povečala količina predihanega zraka. Čeprav se zdi, da je večji vnos količine kisika koristen, je resnica ravno nasprotna. Prav kronično prekomerno dihanje je najbolj škodljivo našemu zdravju in slabo vpliva na zmogljivosti, telesno pripravljenost in kondicijo. Danes vdihujemo 2-4x več zraka, kot ga potrebujemo in s tem izgorevamo kisik iz globjih predelov telesa (kri,tkiva,mišice, srce, možgani…).
Hiperventilacija nas postavi v stanje, kjer zraven potoka umiramo od žeje.
To ni samo škodljivo in nevarno, temveč je popolnoma nepotrebno in relativno enostavno odpravljivo.
Čezmerno dihanje prispeva k težavam kot so:
-tesnoba
-astma
-utrujenost
-nespečnost
-težave s srcem
-prekomerna telesna teža
-bolečine v hrbtenici
-apneja
-alergije
…
Dihanje vpliva na vse vidike našega zdravja.
Tisto kar določa, koliko kisika lahko telo uporabi je ogljikov dioksid v krvi. Pri biologiji smo se učili kako vdihnemo kisik in izdihnemo ogljikov dioksid. Večina bi mislila oziroma misli, da je ogljikov dioksid samo stranski produkt, ki ga je treba čim hitreje iztisniti ven iz telesa, vendar to ne drži. Ogljikov dioksid je ključni dejavnik, ki omogoča sproščanje kisika iz rdečih krvničk, da ga telo lahko presnavlja. Temu pri AEQ dihanju rečemo Bohrov efekt, ko boste razumeli in osvojili to načelo fiziologije, boste želeli prenehati čezmerno dihati. Kemik Chrisitan Bohr je leta 1904 odkril, kako se kisik sprošča v delujoče mišice in organe. Večini danes je neznanka, da količina ogljikovega dioksida v krvi določa, koliko kisika lahko uporabimo. Način našega dihanja pa določa, kolikšna bo količina ogljikovega dioksida v krvi. Če dihamo učinkovito imamo dovolj ogljikovega dioksida v krvi, naše dihanje postaja: tiho, nadzorovano, enakomerno. Če dihamo prekomerno, dihanje postaja: intenzivno, neenakomerno, nenadzorovano in izdihnemo preveč ogljikovega dioksida, zaradi česa naše telo zahteva več kisika.
Z bolj učinkovitim dihanjem v telo vnašamo več ogljikovega dioksida, posledično mišice, tkiva dobijo več kisika, vključno s srcem in možgani, kar poveča naše telesne zmogljivosti.
Dvig učinkovitosti dihanja (nižja količina predihanega zraka), zmanjšanje nerealnega odziva na telesni napor in dihanje skozi nos imajo za posledico višji povprečni ogljikov dioksid v pljučnih mešičkih. Kisik, ki ga vdihnemo, se tako bolj učinkovito sprošča v utrujena tkiva, kar izboljša zdravje in zmogljivosti telesa. Skozi učenje AEQ dihalnih vaj in AEQ dihalnih protokolov spreminjamo občutljivost nadzornega centra za respiracijo, ki urejuje dihanje glede na nivo ogljikovega dioksida v krvi. Z vajami sproščamo kronično zakrčene dihalne mišice in si tako izboljšamo učinkovitost raspiratornega sistema. Vse bolje znamo nadzorovati delovanje avtonomnega živčnega sistema in si s tem izboljšamo počitek, regeneracijo in napredek.
Karim Al Saleh
Učitelj AEQ dihanja 2.stopnje