V stresnih situacijah lahko izberemo boj ali beg, lahko pa tudi zamrznemo in obstanemo. Kaj če nam stanje zamrznjenosti prevzame naše življenje in ta način delovanja postane del našega vsakdanja?
Zamrzitveni odziv nastane pri dolgotrajni in močni aktivaciji simpatičnega načina delovanja avtonomnega živčnega sistema(kasneje AŽS) ter močni čutno-gibalni amneziji(kronična zakrčenost telesa).
Zaradi preobremenjenosti živčnega sistema pride do istočasne aktivacije simpatičnega in parasimpatičnega delovanja avtonomnega živčnega sistema.
Torej govorimo o dereguliranem delovanje AŽS.
Ta reakcija AŽS ima funkcijo zasilnega zavornega mehanizma, ki močno upočasni vse telesne procese. Vodi v zamrznjenost(togost in neodzivnost telesa), utrujenost, depresijo, pomanjkanje motivacije in povzroči nastanek kompleksnih sindromov, kot so:
Kronična utrujenost, fibromialgija, motnje prebavno presnovnega sistema, izgorelost, depresija…
Stanje je podobno temu, kot bi vozili avto in imeli aktivirano ročno zavoro, hkrati pa bi do konca pritiskali z nogo na plin.
Živčni sistem se takrat odziva brez kreativnosti in deluje po prej naučenih vzorcih(podzavestno), čeprav niso najboljša izbira za dano situacijo.
Taki odzivi so značilni pri stanju panike in groze ter vodijo v zamrznitveni refleks.
Deregulirano delovanje AŽS je v današnjem času izjemno pogost in je glavni razlog za vrsto težav in bolezni.
Med temi so:
Nespečnost, apnea, aritmije, pretirana občutljivost na temperaturne spremembe, popačen občutek za vnos tekočine in hrane, vse vrste alergij, kemične in nekemične odvisnosti, nezmožnost usmerjanja pozornosti, demenca in različne vrste avtoimunih bolezni.
Zamrznitveni refleks najbolj prizadene mišice okrog medenice, ki je med glavnimi vzroki za vrsto težav, povezanih s preveč napetimi mišicami v tem delu telesa.
Med temi so: impotenca, inkontinenca, ankilozirajoči spondilitis, kronične bolečine v medenici in mali medenici, težave z zanositvijo in nosečnostjo ter večja verjetnost za kompliciran porod.
Spremenjene funkcije, ki pridejo zaradi dereguliranega delovanja AŽS poslabšajo kvaliteto življenja in vodijo v depresijo, sindrom kronične utrujenosti, izgubo kreativnosti in anksioznost.
Kako torej prepoznamo deregulirano delovanje AŽS?
Fizični znaki:
V tem stanju se vagusni živec(ki poteka neposredno iz možganov do velike večine notranjih organov in nam daje občutek umirjenosti in varnosti) umakne in izključi svojo pomirjujočo aktivnost. To kasneje vpliva na pospešeno bitje srca in višanje krvnega tlaka, kar vodi v tesnobo in paniko.
V nekaterih primerih pa lahko izgubimo nadzor nad mehurjem ali celo zavest.
Veja vagusa takrat lahko onesposobi delovanje obraznih mišic, kar vodi v pogoste napačne interpretacije izraza na obrazu. Oseba lahko na ven izgleda nevarna ali nasilna, pa čeprav si tega ne misli in ne želi.
Roke in noge postanejo hladnejše, kar naredi gibanje težje in bolj neučinkovito ter trdo, vsa energija se povleče v središče telesa, da bi zavarovala vitalne organe.
Psihični znaki:
Čustva v tem stanju so predvsem strah in zaskrbljenost.
Občutki sramote so prisotni in strah pred neuspehom.
Nizka samozavest in negativno predvidevanje v prihodnosti.
Te osebe postanejo boječe in zaskrbljene, verjamejo govoricam.
Predhodna zaskrbljenost pa vodi v močan, toksičen permanenten stres, ki je eden izmed najškodljivejših stanj za zdravje človeka.
Skozi učenje AEQ dihanja in izboljšanjem sposobnosti ekspanzije mišic boste spoznali, da je mogoče vplivati na delovanje AŽS in da lahko vplivate in povečate delež aktivnega parasimpatičnega načina delovanja AŽS.
Za izboljšanje stanja je bistveno pomembno zmanjšati aktiviranost simpatičnega načina delovanja sploh, če je le ta aktiviran dlje časa zaradi čustvenih travm v preteklosti(previsok notranji pritisk) ali permanentnega stresa v zunanjem okolju(previsok zunanji pritisk).
Takšno stanje ustvarja močan pritisk v trebušni votlini, kjer zadržujemo potlačena čustva in občutke, to pa povzroči aktivacijo telesnega oklepa(poviša se mišični tonus/napetost trupa), da te potlačitve omogoča in obvladuje .
Kar vodi v aktivacijo simpatičnega načina AŽS in kasneje v zamrznitev centra telesa v zamrznitveni refleks, z vsemi problemi, ki jih ta prinaša.
Pravilno in pozorno izvedene AEQ dihalne vaje zmanjšajo delež napetih mišic in njihov tonus, kar je osnovni pogoj za postopno odpravo nepotrebno aktiviranega simpatičnega načina delovanja AŽS.
Skozi dihalne vaje in dihalne protokole se učimo usmerjati misli in pozornost ter tako skozi dinamično meditacijo povečati aktivnost vagusa ter omogočiti umiritev in postopno normalizacijo delovanja AŽS.
Tako lahko zavestno bolje določimo vzroke za takšno stanje ter lažje najdemo kreativne rešitve izhoda in potrebnih sprememb, ki nam omogočajo kontrolo v delovanju AŽS in dvig kvalitete življenja.
Spiralna Fascialna linija, katero prizadane refleks zamrznitve