REFLEKS UMAKNITVE

Telesna funkcija definira strukturo telesa

Če je telesna funkcija omejena zaradi kronične napetosti mišic se posledično spreminja tudi sama struktura telesa. Spremenjena struktura, ki postane pretirano asimetrična zelo slabo vpliva na vse funkcije človeka. Tako gibalne, miselne kot tudi čustvene.

Funkcija izvajanja gibov(učinkovitost agonistov in antagonistov), gibalni vzorci in senzorno-motorične povezave se med sabo prepletajo in so soodvisni.

Telesno funkcijo zaznavajo tudi telesni refleksi zaradi katerih se lahko spremeni struktura telesa, če le ti preidejo v podzavestni značaj telesa ali uma.

Kot obljubljeno vam bom danes predstavil  drugega od štirih refleksov telesa, ki so lahko škodljivi za vas in vam lahko povzročajo kopico težav.

2.Refleks rdeče luči ali refleks umaknitve:

Primer 1: Ta refleks si najlažje predstavljate tako, da se spomnite dogodka, ko je nekaj močno počilo v vaši bližini, ne da bi prej vedeli in se je telo s sprednje strani v predelu trebuha ob poku močno stisnilo oziroma skrčilo. To je refleks umaknitve oziroma refleks rdeče luči, ki je odgovoren tudi za strah. 

Primer 2: Ko smo v pričakovanju pred kakšnim nastopom ali tekmo, lahko občutimo aktivacijo refleksa rdeče luči. Občutki strahu, tesnobe, hitro bitje srca, hitro dihanje in napetost mišic sprednje strani telesa, ki začnejo pritiskat na mehur in posledično gremo tudi velikokrat na malo potrebo. To je refleks rdeče luči .

To je obrambni odziv telesa pred nenadno spremembo ali nevarnostjo, ta refleks je skupen vsem živim bitjem s hrbtenico.

Tipična drža za ta refleks je kifozna drža z pretirano izbočenostjo hrbtenice in je ravno nasprotna refleksu zelene luči. Ob stalno prižganem refleksu rdeče luči drža postane starikava, nagnjena naprej z grbo ter kurjim vratom. Trebušna mišica postane kronično zakrčena kamor se preseli zelo velik pritisk, s tem se poveča pritisk na mehur. Poleg trebušne mišice se napnejo tudi prsne mišice, ki glavo potegnejo naprej ter notranje stegenske mišice, kar posledično noge( kolena, gležnje, stopala.) obrne na noter.

Če je refleks rdeče luči aktiviran dlje časa se začnejo spreminjati telesne funkcije, najbolj pogoste težave tega refleksa so: plitko in hitro dihanje, aritmija, astma, hemoroidi, migrene, zvonjenje v ušesih, težave s prebavo in presnovo, bolečine  v ramenih, kolkih, kolenih in stopalih, občutek brezvoljnosti, žalost, depresijo, napetost ter utrujenost.

 Če se pravočasno ne ukrepa in ne opazimo ali ne zaznamo spremembe telesnih funkcij se počasi začne spreminjati tudi telesna struktura kar pomeni, da je refleks postal podzavestna navada. Ploska stopala, glava nagnjena naprej, stisnjen prsni koš, kurji vrat, kifozna drža, pretirana izbočenost hrbtenice so znaki spremenjene strukture zaradi refleksa rdeče luči.

 Tako osebo prepogosto nekaj skrbi ter čuti strah in tesnobo tudi, ko to ni potrebno. Oseba postane pretirano skromna, neopazna ter kritična do sebe in drugih. Nizka samozavest, utesnjenost, odpor do sprejemanja odločitev, nagnjenost k sedenju ter kronična utrujenost, so tipične lastnosti osebe s pretirano aktiviranim refleksom rdeče luči, ki je prešel v podzavestni vzorec(kronično stanje). Kar lahko vodi v stanje depresije in nizke življenjske energije.

 Njegovo gibanje je počasno, flegmatično, med hojo dela počasne korake, bled je in brez energije.

 Na žalost nam je  sodobni način življenja pustil močno rano na področju gibanja, drže, kroničnih bolečin in gibalnih omejitev. Kar igra velik faktor vzrokov nefunkcionalnosti in je eden večjih faktorjev izgorelosti in mnogih avtoimunih, kroničnih bolezni in bolečin.

Tesno povezan z podzavestno aktivacijo refleksa rdeče luči je kronični/permanentni stres, saj bo pretiran stres vedno vodil človeka v stanje depresije in izgorelosti. In seveda zraven paše epidemija prevladujočega sedenja/sedečega dela in fizična neaktivnost.

Vse to zgoraj našteto je med sabo prepleteno. Od sile depresije, pretiranega stresa in fizične neaktivnosti, ki vodijo v izgubo stika s samim seboj, šibkosti in zmanjšanje količine življenjske energije.

Kot posamezniki izgubljamo stik s samim seboj in posledično tudi družbeno stik s sočlovekom in socialnim življenjem.

Karim