Pomembni faktoriji na katere se lahko osredotočate med tekom;
Dihanje skozi nosom, vdih sem globoko in počasi širil predvsem v spodnji del pljuč in premikal trebušno prepono proti trebušni votlini, izdihe sem upočasnjeval, nadziral in dopuščal, da pljuča in trebušna prepona same naredita svoje delo, jaz pri tem samo nežno pomagam in upočasnjujem dihanje.
Dihal sem umirjeno, lahkotno, mehko, ritmično z gibanjem celotnega telesa.
Bil sem pozoren na spiralno obračanje medenice in prsnega koša.
Lahkotno drsenje medenice in obratna rotacija prsnega koša naprej.
(Primer: desna stran medenice naprej, leva stran prsnega koša naprej.)
Gibe sem izvajal iz središča trupa in energijo usmerjal proti periferiji.
Telo sem rahlo nagnil naprej, tako da mi težnost gravitacije pomaga gibati telo v prostoru.
Roke sem imel z najmanjšo možno porabo energije pokrčene skozi rahlo napetost hrbtnih mišic in bicepsov. Noge so tako imele možnost delati kratke korake in so med tekom nežno zaostajale za medenico.
Pristanke sem vadil na celotno stopalo bolj po zunanji strani in odriv preselil na notranji del stopala za večji izkoristek. Pristajal sem čim bolj ritmično, mehko in amortizirano.
Občutki po teku:
Občutim notranje zadovoljstvo, ekspanzijo trupa in lahkotno dihanje, senzibilnost telesa močno povečana, zvoki iz okolja veliko bolj navzočni. Usklajeni dražljaji iz notranjosti membrane z zunanjim svetom. Medenica in prsni koš bolj povezana in usklajena pri gibanju.
Noge rahlo utrujene vendar bolj žive. Roke so bolj povezane s trupom.
Tempo teka sem prilagajal zmožnosti dihanja na nos in usmerjanja pozornosti v kvaliteto gibalnega vzorca.
Občutek sproščenosti, samozavesti in zadovoljstva.
Cilj, kalorije in čas mi niso bili pomembni in tudi hitrost ne.
Predvsem notranje zadovoljstvo in potešena želja po naravnem mehkem gibanju!
Ugotovitve:
Občutno je bilo opaziti refleks travme na levi – spomin nagnjenosti v levo med tekom je zakorakal v dogodek, kjer sem si zlomil rebro na levi strani v predelu srca pri borilnih veščinah.
Zato sem zavestno moral biti zelo pozoren na to, da popravljam navado visenja v levo in se uravnovešam na sredini med tekom.
Ko sem se zavestno poravnal, sem čutil bolj usklajeno spiralno gibanje medenice in prsnega koša ter globlje dihanje, s tem pa več odprtosti skozi celotno telo.
Dihanje skozi nos mi je bilo med tekom lahkotno. Zahvala gre predvsem v redno somatsko-gibalno prakso in dihalne vaje, katere namen je sproščanje kronične zakrčenosti dihalnih mišic in višanju tolerance na Co2 skozi protokole lahkotnega dihanja.
Vaš,
Karim
