Kot gibalnemu mentorju mi je pomembno razumeti in čutiti na kakšen način se lahko giba vsak sklep oziroma kakšno funkcijo opravlja vsaka mišica posebej.
Prav tako je pomembno razumeti kako premik enega sklepa ali enega dela telesa vpliva na premik celotnega sistema.
To vodi v razumevanje, kako nedelovanje enega dela telesa vpliva na neravnovesja celotnega mišično-skeletnega sistema.
Zaradi različnih kompenzacij, pogosto privede do blokade centra telesa in to posledično negativno vpliva na gibanje in celo na učinkovitost dihanja ter na delovanje živčnega sistema.
Zato je moje raziskovanje usmerjeno v spoznavanje, čutenje in kontrolo vsakega dela telesa v smislu izolacije.
Še bolj pomembno kot izolacija pa je raziskovanje soodvisnosti celotnega telesa, kjer povezujemo središce trupa s periferijo, v različnih formah in oblikah vzorcev gibanja v smislu integracije gibanja.
Samozavedanje je temelj gibanja in višje, ko ga pripeljemo, večjo kontrolo imamo nad lastnim telesom. Imeti kontrolo nad samim seboj vodi v višjo fizično, umsko in duševno inteligenco.
Praksa zavedanja telesa ni splošno znana in razširjenja metoda. Je pa zelo pomemben del gibanja, ker nam postavi kvalitetne temelje na katerih kasneje lažje gradimo vse ostale veščine.
Glavni namen je nadzorovati mišice v središču telesa. Predvsem tiste najgloblje, ki so očem nevidne, so najpomembnejše a pogosto najbolj zanemarjene.
Prav tu nastaja največji problem , čutno-gibalna amnezija se naseli prav v ta področja. Stanja kot so zakrčenost mišic, bolečine, obrabe, običajno prepisujemo staranju, kar je daleč od resnice.
Okorno in boleče gibanje izvira iz čedalje večje podzavestne zakrčenosti, ki je ne znamo spremeniti, zato jo pripisujemo staranju.
Kronično povišan mišični tonus in izguba sposobnosti sprostitve mišic sta glavna razloga za kronično utrujenost, kronične bolečine in bolezni, nizko energijo, slabe drže in gibalne omejitve.
Vzrok za kronično povišan tonus je poslabšanje občutka in slaba povezanost uma s telesom, kar pomeni izguba občutka za lastno telo.
Prehiter tempo življenja, preveč obremenitev, pomanjkanja časa in pretirano usmerjanje pozornosti v okolico, vodijo do odtujenosti lastnega telesa, kar posledično vodi v kronična stanja.
Z rednim usmerjanjem pozornosti v telesno obliko zavesti; se učimo znižati previsok mišični tonus, sprostiti telo, kar omogoči telesu prehod v stanje homeostaze, kjer telo dobi priložnost pozdraviti vnetne procese in posledično pride do ureditve kroničnih bolečin, bolezni in gibalnih omejitev.
Torej je potrebna sprememba odnosa uma s telesom, ki postaja v prehitrem ritmu sodobnega sveta vedno slabši in površen. Sporočila telesa jemljemo za samoumenvne in jih preziramo, tako se nimamo možnosti pravočasno odzvati na zahteve telesa.
V kolikor se na opozorila telesa pravočasno ne odzovemo in jih ne upoštevamo, se sčasoma opozorila stopnjujejo(vedno bolj močna bolečina), z razlogom, da bi jih naša zavest opazila, spoštovala in se pravilno odzvala. Žal večina ljudi živi tako zavestno odklopljeno od svojega telesa, da sporočila začuti takrat, ko so že zelo glasna in boleča. Kažejo se v obliki raznoraznih kroničnih bolečin in bolezni.
Z rednim usmerjanjem pozornosti v telesno zavest in z vlaganjem časa v spremembo dihanja in gibanja boste sporočila in opozorila telesa sposobni prepoznati hitreje in s tem pravočasno spremeniti svoje neučinkovite in škodljive vzorce.
Življenje vsekakor ni stabilen proces, vendar naša sposobnost samoregulacije, samozdravljenja in obnove vseh telesnih sistemov, je človeška najboljša sposobnost.
Zato jo je dobro ohranjati z kvalitetno prakso gibanja.
Stres je energija;
Tam kjer usmerjamo energijo tam ustvarjamo stres, ki vodi v adaptacijo.
Če je strese preveč se uničujemo, tam kjer je stresa premalo se nikamor ne premaknemo.
Najti mejo med preveč in premalo vodi v iskanje končne cone udobja, kjer je napredek dolgoročno najboljši. Pri gibanju je podobno.
Če ponavljamo neučinkovite vzorce gibanja, obrabljamo sklepe in utrujamo mišice zaradi česa mišice postanejo zakrčene.
To se zgodi zato, ker energijo usmerjamo neučinkovito in ustvarjamo oziroma nabiramo stres na določenih predelih telesa, ki po naravnih zakonih niso bili ustvarjeni za prenašanje takšnega pritiska.
Dolgoročno nas na neučinkovito gibanje, kar pomeni nesmotrno porabo energije, telo začne opozarjati z bolečinami, obrabami, nelagodjem in gibalnimi omejitvami.
To se zgodi zato, ker telo adaptira na premočne sile in na neučinkovite vzorce gibanja.
Učenje oziroma reprogramiranje gibalnih vzorcev vodi v večjo učinkovitost usmerjanja lastne energije, kar vodi v bolj učinkovito gibanje in manj telesnih težav.
Gibajte lahkotno;
Lahkotno gibati pomeni izkoristiti gravitacijo in iz središča proti periferiji drsati po njej. Pri hoji in teku noge uporabljamo ‘samo’ zato, da ne pademo na nos.
Najbolj pomembno je telo nagniti naprej in vrteti medenico. Zaradi previsokega notranjega pritiska smo v središču trupa najbolj zakrčeni in prav to povzroča kopico kroničnih težav.
Z zavedanjem in kontrolo telesa pa se učimo relaksacije in usklajevanja gibanja trupa z okončinami.
S takšnim načinom gibanja si ne otežujemo življenja, temveč gibamo za lažje življenje. Ko se odločite tako gledati na gibanje, kmalu ne boste več odšli gibati ker morate, ampak ker si to želite.
Z rednim in zmernim zavestnim gibanjem vedno bolje čutimo svoje gibe in začenjamo s telesom slutiti sproščenost in energetsko učinkovitost. Pri tem ne gre za vzorec konkurenčnega tekmovanja, temveč samo še za mene samega; da postanem boljši do sebe in okolice. Vsekakor pričakujte, da se bodo stare navade upirale in da ne bo šlo čisto brez truda, če boste želeli lahkotno gibanje ponotranjiti.
Edinstveni ste in najti morate svojo lastno pot. Zaupajte svojemu občutku!
Zavedajte se gibanja in ga jemljite kot samoregulacijo; preizkušajte se, ostanite radoveden in odkrijte kaj je za vas boljše.
Dobro je razumeti, da kronično pomanjkanje pozornosti v telo vodi v kronično bolečino, zato je za ureditev kroničnih stanj potrebno vzpostaviti zavestno rutino, kjer se pomanjkanje pozornosti v telesno obliko zavesti počasi zapolni.
Skozi somatsko-gibalno prakso sproščamo kronično zakrčenost mišic, povezujemo um s telesom ter izboljšujemo učinkovitost gibanja in dihanja.
Gibaj, ker si želiš in ne, ker moraš.
Življenje= Gibanje=dihanje
Gibanje= Vedenje=E-mocija
Dihanje=Gibanje=Življenje
Gibajte za boljše življenje!
