Če se na primer v procesu počasnega somatskega raziskovanja naučimo vzorcev dihanja in gibanja, zaradi katerih se počutimo manj omejenega in manj obremenjenega z mišično napetostjo, bomo tako začel z razbremenitvijo notranjega pritiska in se bom zaradi tega počutili veliko bolje kot prej. Počutili se bomo varno in umirjeno.
Skozi redno in radovedno raziskovanje bi lahko začeli dobesedno čutiti, kako se posamezni deli prsnega koša lahko premikajo in širijo, kar omogoča, da skozi nas teče več zraka in življenjske energije. Lahko bi opazili sproščanje v globokih mišicah spodnjega dela trebuha, ki ne samo, da sprosti napetosti v trebušni votlini in medenici, ampak omogoči večjo izmenjavo plinov in tekočin skozi tkiva, hrbtenico in notranje organe. Skozi takšno prakso bomo lahko odkrili načine gibanja hrbtenice, s katerim bomo razbremenili mišice v ramenih, zatilju, lopaticah.
Z utelešenjem teh novih gibalnih vzorcev se bomo začeli učinkoviteje gibati in se zato odzivati drugače, po možnosti se bomo soočali s svetom z manj tesnobe in strahu. Vendar spoprijemanje z življenjskimi izzivi ni edina ali najpomembnejša korist opuščanja starih navad in kronične zakrčenosti.
Življenje ni samo spopadanje z nepričakovanim, neprijetnim in tragičnim. Gre tudi za občutek ugodja, radosti in veselja.
Upoštevajte, da ima pretirano oklepanje starih navad dvojen učinek:
-zaradi njega smo bolj v dvomu, prezaskrbljeni in prestrašeni v obdobjih povečanega stresa
-manj smo zmožni čutiti užitka, miru in veselja v trenutkih, ko se ne soočamo s težavami.
Užitka in občutkov, kot sta veselje in mir, se lahko zavemo le s svojimi čutili. Če bi popolnoma odrezali zmožnost zaznave in čutenja, nas bolečina in strah ne bi več pestila. Ampak zaradi tega tudi užitek, veselje, radost in ljubezen ne bi obstajala. Bolečina in strah nista zlo, ki ju je treba uničiti, ampak sta nujen del življenja, s katerima se je treba razumno spopasti.
Če lahko zaznavate in čutite več, naredite prav to, da ustvarite možnost za čuteč in poln močan odziv in ne nečuten, nemočen in polovičen.
Poleg tega, ker si dovolimo čutiti bolečino in jo celostno izkušati, lahko na podlagi tega postajamo bolj čustveno zreli in se učimo učinkoviteje prenesti, razumeti in sprejeti bolečino ali strah ter si tako posledično omogočimo bolj močno in resnično doživeti vsetelesne užitke, veselje in ljubezen.
Izboljšanje čutne sposobnosti nam torej ne omogoča le boljšega spopadanja s stresom, ampak nam daje priložnost, da v celoti izkusimo, kaj pomeni biti živ.