Pri odpravljanju čutno-gibalne amnezije lahko pride do raznih sprememb. Oseba s kronično obliko čutno-gibalno amnezijo izgubi občutek za gibanje, kar vodi do slabšega nadzora nad mišicami. Čutno-gibalna amnezija najbolj vpliva na skeletne mišice, ki so ključne za učinkovito in zdravo gibanje, a jim pogosto posvečamo premalo pozornosti.
Ko z vajami AEQ in somatskim gibanjem zmanjšamo čutno-gibalno amnezijo in sprostimo kronično mišično napetost, se poveča zaznavanje telesa, kar prinese večjo kontrolo nad mišično-skeletnim sistemom.
Če oseba ni doživela večjih fizičnih ali čustvenih poškodb v preteklosti, se čutno-gibalna amnezija s pomočjo vaj in aktivnih obravnav lahko odpravi v krajšem času. Gibanje postane mehkejše, telo gibljivo in bolj okretno. Oseba začuti večjo svobodo v gibanju brez večjih reakcij.
Če pa je čutno-gibalna amnezija posledica močnih fizičnih ali čustvenih poškodb (ali je oseba travmo doživela intenzivneje, kot je bila v resnici), se lahko zgodi naslednje:
Predstavljajte si čutno-gibalno amnezijo kot stanje, v katerem mišice »zamrznejo«. Ko pride do poškodbe, se mišice v določenem delu telesa skrčijo in ostanejo napete, dokler nevarnost ne mine in se okolje ali oseba ne vrne v ravnovesje. V primeru, da okolje dlje časa ostaja nespremenjeno ali poškodba ni celostno in dovolj globoko zaceljena, mišice ostanejo zakrčene, tudi po več letih. Takrat postane mišična napetost podzavestna, mišice pa kronično zakrčene. Kronično napete mišice imajo zmanjšano funkcijo, saj izgubijo sposobnost sproščanja in primernega pulsiranja, kar vodi do manj učinkovitega gibanja. Posledično postanejo akcijsko-reakcijski vzorci med agonisti in antagonisti oteženi, kar poveča porabo energije med gibanjem. Ko oseba začne sproščati globoko mišično napetost, lahko pride do reakcij, ki spremljajo zmanjševanje čutno-gibalne amnezije.
Z zmanjševanjem napetosti se poveča zaznavanje telesa, mišic in gibanja, kar povrne tudi občutek za bolečino. Ko se »zamrznjene« mišice začnejo »odmrzovati«, lahko pride do prehodne bolečine, ki pa je del procesa zdravljenja in ne okvare. Ob tem se sproščajo potlačena čustva, bolečina, utrujenost in šibkost, ki so posledica dolgotrajnega stresa in neučinkovitih gibalnih vzorcev.
Bolečina pri tem procesu je podobna občutku odmrzovanja, kot na primer, ko imamo zaradi mraza ledene roke in jih nato ogrevamo pod toplo vodo. Bolečina je neprijetna, a obenem prijetna, saj vemo, da bo sledil občutek olajšanja in ugodja. To je obdobje, ko se telo regenerira, nabira novo energijo in se osvobaja starih pritiskov, ki so mu škodovali. V tem času lahko pride tudi do čustvenih reakcij – tistih, ki bi morale biti izražene že v preteklosti, pa jih oseba ni znala, mogla ali smela izraziti. Na ta način odvečna energija zapusti telo, kar omogoča prostor za novo, bolj pozitivno energijo.
Če vztrajamo dovolj dolgo, dosledno in redno izvajamo AEQ vaje in somatska gibanja, se mišice postopoma sprostijo, bolečina izgine in svobodno gibanje postane del našega vsakdana.