Moški smo v preteklosti morali potlačiti veliko strahu,žalosti, razočaranja, obupa.
Zaradi česa se nam je ranil ženski princip vedenja.
Posledično smo na racionalni ravni razvili napačen moški princip vedenja in na ven pogosto izgledamo jezni, besni, gnevni, maščevalni, polni prezira in protesta.
Racionalno se tako pogosto vedemo destruktivno. Nekateri do sebe in to tako, da se utrujamo v športu, delu ali kateri drugi aktivnosti ali pa se omamljamo z različnimi substancami in se tako pogosto nezavedno maščujemo ter preziramo sami sebe, čeprav pogosto še sami ne vemo zakaj.
Nekateri smo tudi destruktivni do drugih, največkrat do tistih, ki si tega ne zaslužijo.
Ponavadi se maščujemo ženskam in to tako, da neuravnovešeno hrepenimo po tem, da smo njihovi kronični rešitelji, vendar vsak kronični rešitelj na koncu postane storitelj.
Tako se maščujemo ali preziramo napačne ljudi, zaradi česa se v naših telesih povečuje sram, strah, krivda in dvom.
S tem na iracionalni ravni svoj ranjen ženski princip vedenja še bolj krepimo zaradi česa skozi čas vse bolj trpimo.
Ženske ste v preteklosti morale potlačiti veliko jeze, besa, gneva, protesta in maščevanja.
Zaradi česa se vam je ranil moški princip vedenja.
Posledično ste morale na racionalni ravni razviti napačen ženski princip vedenja in na ven pogosto kažete strah, dvom, žalost, razočaranje, ogoročenje, obup.
Velikokrat pa z nenaravnimi posegi ali dodatki želite prekriti resnico in se zamaskirati, da to ne bi bilo vidno.
Racionalno se tako pogosto vedete nemočno, kar lahko tudi pomeni, da se vedete zelo močno, podjetno in uspešno, vendar je to pogosto maska, ki izhaja iz nezdrave moči volje, ta pa prekriva notranje rane pred katerimi dolgoročno ne more nobena pobegniti.
Tako tudi ženska postane destruktivna do sebe in se pogosto postavlja v vlogo žrtve, ki kronično hrepeni po rešitelju, kateri pa v resnici ne obstaja, saj je dolgoročno gledano lahko samo vsak svoj rešitelj.
Ženske tako s svojim iracionalnim ranjenim moškim principom vedenja iz moškega rešitelja, katerega same izberete naredite storitelja, zaradi česa skozi čas odnosi razpadejo ali navznoter z boleznijo ali navzven z ločitvijo.
Tako se pogosto maščujete napačnim in s tem še bolj krepite svoj notranji ranjen moški princip vedenja zaradi česa dolgoročno vse bolj trpite oz. trpimo.
Razumeti je treba, da se takšne dinamike najpogosteje vzpostavijo že zelo zgodaj, ponavadi v prvih šestih letih življenja.
Takšen odnos kot je imela mama do sebe in oče do sebe, takšen odnos sta imela eden do drugega in oba do otrok.
Skozi zgodnje otroštvo in naprej skozi odraščanje, se tako odnosi iz primarne družine preslikajo na odnos našega uma do naših teles in potem takšen odnos vzpostavimo tudi mi do sebe in do drugih.
Stvari za nazaj seveda ne moremo spreminjati, lahko pa se jih zavedamo, razumemo in sprejmemo, da bi lahko spremenili sebe in preprečili, da bi se zgodovina v nedogled še kar naprej ponavljala.
Čas je, da na svoje telo začnemo gledati kot na svojega otroka in uporabimo svoj racionalni razum na način, da ga izurimo, da postane najboljša možna mama našemu notranjemu otroku, ki biva v telesu.
Namesto, da svojemu telesu in s tem sami sebi še kar naprej vsiljujemo čustva prezira, besa, gneva, protesta in maščevanja ali pa, da ostanemo zataknjeni v kroničnem strahu dvomu, žalosti, razočaranju in obupu, bi bilo boljše, da se naučimo in začnemo svoje telo bolj pogosto tretirati z ljubeznijo, veseljem, radostjo, mehkobo, občutkom in s tem prinesemo v svoje življenje bolj urejene odnose in tako več notranjega miru.
Na takšen način lahko začnemo celiti svoje pretekle rane in tudi rane naših prednikov in postopoma prekinemo začaran krog napačnih prepričanj različnih tradicij, zaradi česa naše duše, odnosi, potomci in mati zemlja trpi.
Začeti je treba pri sebi, da bi lahko razumeli druge.
Prvo smo Ljudje potem pa vse ostalo, tako da nalijmo si čistega vina.
Hvala vsem, ki ste se spomnili na mene za moj 33 rojstni dan!
Z Ljubeznijo vas objemam,
Karim