Bolj ko smo sproščeni v mišično-skeletnem sistemu, počasneje in globlje lahko dihamo s trebušno prepono v spodnji del pljuč. Takšno dihanje podpira parasimpatično, sproščeno delovanje avtonomnega živčnega sistema, posledično pa se lahko umiri tudi centralni živčni sistem.
V tem stanju lahko senzorno-motorna povratna zanka deluje optimalno. Takrat smo bolj dovzetni, natančni in občutljivi za dražljaje iz okolja. Zunanje pritiske zaznavamo preko receptorjev na zunanji strani telesne membrane, kar imenujemo propriocepcija, notranje občutke, želje, potrebe in čustva pa zaznavamo preko receptorjev na notranji strani membrane, kar imenujemo interocepcija.
Ta raven delovanja pripada podzavestnemu sistemu, telesu in njegovi inteligenci. Gre za prvinski, izjemno urejen in zanesljiv sistem, ki deluje daleč onkraj racionalnega razmišljanja. Bolj ko se ga zavedamo in mu znamo prisluhniti, več potencialne energije in notranje moči imamo na voljo.
Nad podzavestjo se nahaja zavest. Bolj ko je zavest čustveno zrela in učinkovita, več telesne energije in čustvene intenzivnosti lahko prenese, ne da bi se je ustrašila. Takrat postane sposobna to energijo po potrebi tudi konstruktivno uporabiti ali izraziti. S tem uravnavamo notranje stanje in po potrebi vplivamo tudi na okolje, kar pomeni vzpostavljanje notranje in zunanje homeostaze.
Z zavestno uporabo čustvene učinkovitosti, ki se razvija skozi izkušnje, razumevanje in somatsko prakso, ter z boljšim nadzorom nad dihanjem in gibanjem, začnemo sprejemati jasnejše odločitve in izvajati bolj smiselna dejanja. Postanemo energetsko učinkovitejši, saj se v različnih situacijah odzivamo bolj kreativno, spontano in avtentično. Gibanje in vedenje postaneta bolj igriva, ritmična, prilagodljiva in funkcionalna.
Če smo v takšni praksi vztrajni, potrpežljivi in redni, se to znanje postopoma integrira v naše bitje. Takrat se sistem telo–podzavest–zavest začne povezovati v enoten organizem, ki diha, se giblje in živi bolj usklajeno, pretočno in višje urejeno.
Takrat ne postanemo le oblika, temveč tudi vsebina. Ne smo več zgolj kozarec, temveč energija, ki se v njem pretaka – v gibanju ali mirovanju.
Gibanje se začne od znotraj navzven, iz centra proti periferiji, iz mikrogiba v makrogib.
Kot pravi Ido Portal:
Nismo možgani s telesom, temveč telo z možgani.
Objem vsem.
Z ljubeznijo,
Karim
