POSTANIMO CELOVITI IN ZAVESTNI
Če bi bil človek brez zavesti bi bil kot robot: popoln v svojem gibanju, niti giba preveč ali premalo ne bi napravil v svoji brezpogojni usmerjenosti k cilju.
Brez čustev in občutkov, skrbno zaščiten pred bolečino. Na srečo ljudje nismo stroji, zato je prav, da se svoji zavestnosti skrbno posvečamo.
Samozavedanje nam je prirojeno in nam omogoča, da se lahko odločamo in izbiramo.
Bolj kot smo svobodni v telesu in duhu, lažje usmerjamo svoje življenje in ga tudi bolje živimo. Zaradi neodgovornosti in pomanjkanja pozornosti pa se lahko ujamemo v začaran krog bolezni in težav.
Naš organizem je kompleksen in spreminjajoč se sistem, zato nas nenehno sili, da nadgrajujemo njegovo celovitost: predvsem, da se ga v polnosti zavedamo in skušamo napredovati na vseh nivojih življenja.
Človekova zavest je tista, ki omogoči, da so vsi deli sistema učinkoviti in med seboj sodelujejo. Samozavedanje nam omogoča začutiti pomanjkljivosti v delovanju tega našega sistema(telo-podzavest-zavest); Zaradi naših prilagodljivih sposobnosti(nevroplastičnost) nas le nenehno učenje ubrani, da nebi klonili pred težavami.
Etimološka razlaga besede zavest kaže na izvoren pomen v sestavljanki za in vede (pomeni vem, torej vedeti), ki izvira iz staroindijskega korena veda. Praslovansko vede je prvotno pomenilo videl sem, iz česar pomen besede zavest lahko razložimo kot nekaj, kar obstaja, ker smo to videli in zato vemo, da je , da torej obstaja.
Vendar zavesti ne moremo enačiti z razumom. Razum lahko razumemo kot računalnik, ki deluje le, če je priklopljen na električni tok(zavest). Zavest in razum hodita z roko v roki, a zgolj skrb za razum ni dovolj, uriti moramo tudi samozavedanje. To bo omogočilo miren in prodoren razum, ki ga bo občutila tudi okolica.
Samozavedanje izraža našo notranjo energijo in odloča o kvaliteti našega življenja. Osvobaja naša čustva in določa našo avtentičnost.
Biološki sistemi so se razvili po načelih povezovanja, generalizacije in specializacije. Človek je organizem, sestavljen iz skoraj štirih trilijonov celic, ki so povezane v celoto in so natančno usmerjene.
Vsak sistem lahko razvije polno delovanje in učinkovitost le, če je celovit(somatski).
Biološki sistemi, ki niso celoviti, hitreje izumrejo. Sistemi, ki so nastali pod vplivom človeka, so lahko tudi neceloviti in vseeno dosežejo želeni cilj, vendar pri tem porabijo bistveno več energije, materiala in sredstev. Taki sistemi sčasoma postanejo bolj povezani/učinkoviti in celoviti ali pa zaradi neučinkovitosti propadejo.
Tudi naš senzorno-motorni sistem obstaja zaradi povezanih členov, od katerih ima vsak svojo vlogo.
AEQ dihanje je metoda ki, spodbuja samoregulacijo in raziskovanje svoje lastne narave ter omogoča razvoj maksimalnega potenciala za gibanje, skozi odpravo kronično napetih mišic, izboljšavo dihanja in vedenja.
Omogoči nam polno in pretočno gibanje ob lastnem skrbnem kinetičnem zavedanju, ki jo lahko opišemo kot dinamična meditacija: ena misel, en gib, ena misel…
Ko se pripravljamo, da bi izvedli AEQ dihalno vajo, si moramo biti na jasnem, zakaj to počnemo. Naš namen je, zavestno in usklajeno z dihanjem napeti določene mišične skupine ter jih počasi sprostiti. Z vajami želimo izboljšati senzorno-motorno povratno zanko in doseč spremembo v obliki trupa, ki je predpogoj za učinkovito dihanje s trebušno prepono v širino prsnega koša.
Tako vse bolj občutimo sebe, opazujemo, kako nam razum vodi mišico ob polnem zavedanju. S časoma postanemo bolj celoviti in integrirani.
Po končani dihalni vaji obmirujemo in opazujemo telesne odzive in spremembe , ki nam jih je primerno izvedena vaja omogočila.
Ponavadi je telo polnejše in bolj živo. Zdaj se lažje lotimo ostalih težav, poskušamo ohraniti novo nastalo zavedanje in ga prenesti v spremembe vedenja in s tem kvaliteto življenja.
Namen je postati boljši človek, gibalec in živeti življenje s polnimi pljuči.
( Vir iz knjige: Lahkotno iz kroničnih bolečin, AEQ Klinična somatika)
