Tema, ki jo zelo rad ozaveščam in učim na svojih obravnavah in programih. Menim, da je okrog agresije veliko negativnih konotacij in napačnih prepričanj. Prav ta slab odnos do agresije(strah pred njo, njeno potlačevanje ali zanikovanje) nas pogosto dela nemočne in ustvarja pogoje za kronične telesne in čustvene težave.
Zato danes pišem o svojem pogledu na agresijo in o tem, kako jo lahko razumemo z drugačnega, bolj somatskega in človeškega zornega kota, kot je običajno predstavljena.
Beseda agresiven izhaja iz latinskega izraza aggredi, ki pomeni stopiti proti, pristopiti, lotiti se ali napasti. V svojem izvoru torej ne nosi nujno pomena sovražnosti, temveč opisuje dejavno gibanje proti svetu. Gre za energijo, ki nas spodbuja k delovanju, ustvarjanju in postavljanju meja. Agresivnost lahko razumemo kot prvinsko življenjsko silo, ki se v telesu izraža kot zagon, usmerjenost in moč za stik z življenjem.
Ko agresivnost izgubimo iz zavesti, se lahko izrazi na destruktiven način. Takrat postane napadalna, uničujoča in zanikujoča, saj izvira iz strahu, nemoči ali potlačene jeze. Kadar pa jo prepoznamo in usmerimo z zavestno prisotnostjo, se ista energija preobrazi v ustvarjalno moč. Takrat postavljamo zdrave meje, delujemo jasno in zaščitimo tisto, kar nam je pomembno. V tem smislu je agresivnost izraz življenjske sile, ki podpira prisotnost, odločnost in notranjo povezanost.
V somatskem doživljanju agresija ni nekaj slabega. Je osnovna telesna energija gibanja naprej, način, kako telo sporoča »da, obstajam, vplivam, sem tu«. Ko to silo potlačimo, izgubimo stik s svojo vitalnostjo in pristnostjo. Ko pa jo zavestno občutimo, začutimo stik s svojo močjo in sposobnostjo delovati v svetu z jasnim namenom.
Biti agresiven v svojem izvoru pomeni pristopiti k svetu z voljo, prisotnostjo in odprtostjo. Ne pomeni nujno napadati, temveč vplivati, se premakniti, vstopiti v prostor odnosa in živeti dejavno. Takšna agresivnost je življenje samo, ki se izraža skozi telo, dih in delovanje.
