Travme in čustveni vzorci, ki so se oblikovali pri naših prednikih, pogosto delujejo podzavestno in vplivajo na našo telesno, čustveno in gibalno dinamiko. Zgodba Davida, 38-letnega strokovnjaka za marketing, razkriva, kako lahko skozi zavesten in sistematičen proces telesnega raziskovanja pridemo do globokih spoznanj o sebi ter vplivih družinske zgodovine na našo sedanjost.
David je že od mladih let doživljal občutek, da ga okolica ne sprejema povsem. Težko se je vključeval v športne ekipe, med vrstnike in celo v družinsko okolje. Kljub trudu, da bi se dokazal, nikoli ni našel občutka pripadnosti.
Ko je začel delati v novem podjetju, je opazil, da ga sodelavci sprejemajo, odnosi so bili profesionalni in spoštljivi. Kljub temu pa ga je spremljal nejasen notranji nemir, kot da mu nekaj preprečuje, da bi povsem zaupal okolju in odnosom. Zavestno je vedel, da so odnosi dobri, vendar občutka nesprejetosti ni mogel odpraviti.
Telesno delo kot orodje za raziskovanje vzorcev;
David se je odločil poglobiti v svoje telo z AEQ vajami in prvinskim gibanjem, da bi raziskal izvor napetosti in občutkov, ki so ga omejevali. Med prazniki je obiskal starše in že prvi dan po prihodu močno zbolel. Večino časa je preležal v postelji, saj se v domačem okolju ni počutil dobro. Po vrnitvi v Ljubljano je nadaljeval z vajami, kar ga je pripeljalo do ključnega spoznanja – občutek nesprejetosti ni bila njegova avtentična narava, temveč podedovan vzorec iz družinske zgodovine.
David je skozi proces ozaveščanja odkril, da občutek nesprejetosti izvira iz travme njegove babice, ki se je rodila kot nezakonski otrok pred več kot sto leti. V tistem času je bila družbena stigmatizacija takšnih otrok močna, zaradi česar so jo starši zavrgli, odraščala pa je brez čustvene topline in občutka varnosti. Da bi preživela, je morala potlačiti občutke zavrženosti in nesprejetosti, a ta potlačena čustva so se prenesla na njenega sina – Davidovega očeta.
Očetova vzgoja, zaznamovana z odsotnostjo čustvene bližine in raznimi odvisnostmi, je nadaljevala prenos tega vzorca na Davida, kljub temu da so bile njegove življenjske okoliščine bistveno drugačne in bolj stabilne.
Preobrazba skozi ozaveščanje;
David je s telesnim raziskovanjem in ozaveščanjem teh globoko zakoreninjenih vzorcev spoznal, da jih v resnici ne potrebuje. Njegovo življenje in okolje sta omogočala drugačen način delovanja, brez potrebe po občutkih nesprejetosti ali zavračanja. Razumevanje, da je vzorec pogojen z njegovo preteklostjo in ne z njegovo resnično naravo, mu je prineslo olajšanje in večji nadzor nad tem, kako se odziva na okoliščine. Kljub temu se zaveda, da bo proces sproščanja tega vzorca zahteval čas. Ozaveščanje je bilo prvi korak, ki mu omogoča zavestno preoblikovanje čustvenih in telesnih odzivov.
Davidova zgodba kaže, kako globoko so lahko v nas zakoreninjeni vzorci, ki jih podedujemo iz družinske zgodovine. Ti se pogosto izražajo kot kronične napetosti, omejujoči čustveni odzivi ali celo zdravstvene težave, čeprav takšni vzorci v našem trenutnem življenju niso več potrebni in nam ne prinašajo nič dobrega.
Opisana izkušnja je primer, kako je mogoče skozi telesno-zavesten pristop te vzorce prepoznati, preoblikovati in zmanjšati njihov vpliv ter kako si lahko pomagamo pri prepoznavanju podedovanih vzorcev in izboljšanju kakovosti življenja.