Kolikokrat ste rekli “da”, čeprav ste v sebi občutili močan “ne”?
V sodobnem tempu življenja pogosto prezremo signale, ki nam jih pošilja telo. Tako sem tudi sam dolgo verjel, da lahko prenesem vse – vse pritiske, zahteve in pričakovanja. Vendar me je telo učilo drugače. Napetost v ramenih, plitvo dihanje, bolečine v križu in tisti občutek teže v prsih niso bili samo trenutni odzivi na stres. Bili so opozorila.Govorili so mi, da ne poslušam svojih meja. Vsakič, ko sem rekel “da”, čeprav sem v sebi čutil “ne”, je moje telo prevzemalo breme. A telo nikoli ne utihne.
Ko se naučimo poslušati telo, odkrijemo moč, ki je prej nismo poznali. Zavestno gibanje, dihalne vaje in sprostitvene tehnike mi niso pomagali le pri sproščanju napetosti – pomagali so mi ponovno vzpostaviti stik z mojimi resničnimi potrebami in željami.
Vprašajte se: Kako reagira moje telo, ko se uklonim pritiskom okolice? Kako se počutim, ko si dovolim postaviti mejo (sebi in drugim)?
Zelo pomembno je razumeti, da postavljanje meja ni sebično – je odgovorno. Za nas in za ljudi okoli nas. Velike spremembe ne pridejo čez noč. A majhni koraki lahko spremenijo vsak dan.
Meni zelo pomaga, da si vsako jutro zastavim tri preprosta vprašanja:
- Kako se danes počutim telesno?
- Kje čutim napetost in kaj mi sporoča?
- Kaj lahko danes naredim, da bom v višje urejeni homeostazi?
Majhne navade, ki vam lahko pomagajo:
- Popravljanje drže med delom: Med delom za pisarniško mizo večkrat preverite, kako se držite. Sprostite ramena in vrat, če opazite, da ste napeti.
- Večerno sproščanje: Zvečer si vzemite 10–15 minut in globoko ter umirjeno dihajte s prepono, da sprostite telo in um.
- Prisoten sprehod: Vsak dan si vzemite 30–60 minut za prisoten sprehod, med katerim dihate skozi nos.
Vsaka od teh navad je majhen korak. A z vsakim dihom, z vsako sprostitvijo se lahko približamo sebi in svojim resničnim potrebam.
Perfekcionizem, ki spremlja mnoge stranke, ki me poiščejo zaradi kroničnih bolečin, pogosto ostane ujet v telesu.Stisnjena čeljust, napete mišice in plitko dihanje so le nekateri od znakov, da živimo v stalnem stanju pripravljenosti. Tudi jaz sem bil tam. Iskal sem popolnost, dokler me telo ni ustavilo. Šele ko sem se naučil spuščati nadzor in dovoliti pristnost in prisotnost, sem odkril, kaj pomeni biti resnično povezan – s sabo in z drugimi.
Vsakodnevno zavestno dihanje in gibanje nista spremenila le mojega telesa, temveč tudi moj pogled na življenje. Spoznal sem, da ni pomembna popolnost, ampak povezanost. Naše telo nas vodi. Poslušajmo ga. Dovolite si reči “ne” in naredite prvi korak k bolj izpolnjenemu življenju.
– Karim Al Saleh
