DALJŠANJE SKELETNIH MIŠIC
Skeletne mišice lahko podaljšamo na različne načine, kar lahko prispeva k boljši gibljivosti, večji sproščenosti in boljšemu počutju. Obstajajo trije osnovni načini daljšanja mišic: raztezanje, pretegovanje in sproščanje.
Namen daljšanja mišic je povečati njihovo dolžino, kar ima enako pomembnost kot njihovo krajšanje pri vzdrževanju življenja in gibanja. Učinkovitost gibanja je odvisna od ravnotežja med tema dvema procesoma. V večini primerov posvečamo več pozornosti krajšanju mišic, saj je to bolj občutno in opazno, in tudi zato, ker se bolj zavedamo povezave med voljo in krajšanjem mišic. Povečanje sposobnosti krajšanja mišic nam prinaša takojšnje zadovoljstvo in občutek napredka, kar je pogosto bolj privlačno kot delo na povečanju sposobnosti daljšanja mišic skozi sprostitev in usklajevanje gibanja.
Žal je daljšanje mišic pogosto zapostavljeno, čeprav je ključnega pomena za učinkovito gibanje. To je še posebej izrazito v svetu, kjer je povprečna napetost mišic vedno višja, kar povečuje potrebo in povpraševanje po daljšanju mišic za ohranjanje zdravega telesa in duha. Napetost in stres lahko povzročita občutek napetosti in nervoze, zato je ključno, da se naučimo učinkovitega daljšanja mišic.
Raztezanje mišic:
Raztezanje je najbolj prepoznaven način daljšanja mišic, vendar je tudi pogosto najmanj prijeten in tudi najmanj učinkovit. Lahko ga izvajamo zavestno ali podzavestno. Raztezanje je način, kako mnogi ljudje skušajo doseči sprostitev mišic. Vendar pa je pomembno vedeti, da raztezanje ni enako sprostitvi mišic. Pri raztezanju mišic dejansko ustvarjamo napetost, saj skušamo mišico raztegniti v njeno mejo, kar pogosto povzroči nelagodje in bolečino oz. raztezalni refleks. To lahko vodi v začasno olajšanje, vendar ne prinaša dolgoročnih sprememb.
Pretegovanje mišic:
Pretegovanje je nekakšen hibrid med raztezanjem in sproščanjem. Njegov glavni namen je obnoviti povezavo med mišicami in živčevjem, še posebej po daljšem obdobju neaktivnosti. Pretegovanje večina živali izvaja podzavestno, medtem ko človek lahko izvaja tako zavestno kot podzavestno. Pretegovanje ima pomembno vlogo pri vzpostavljanju boljšega senzorno-motornega sistema in celostne integracije mišično-živčnega sistema. S pretegovanjem lahko izboljšamo sposobnost nadzora nad mišicami in povečamo zavedanje o telesu.
Sproščanje mišic:
Sproščanje mišic je popolnoma zavesten proces. Le zavesten del živčnega sistema lahko zmanjša mišični tonus na nižjo raven, vendar pod pogojem, da ima dostop do senzornih informacij o trenutni mišični napetosti. Dostop do teh informacij je lahko otežen zaradi senzorno-motorične amnezije in senzorno-motorične odtujenosti. Povečanje sposobnosti sprostitve zahteva dolgotrajnejši pristop in celostno spremembo posameznika, saj lahko strah pred zmanjšanim mišičnim tonusom oteži proces sproščanja.
Zakaj je pomembno podaljševati mišice in se sproščati?
Višja sproščenost mišičnega tonusa vodi v boljše čutenje telesa in okolice. V tem stanju smo bolj v parasimpatičnem stanju živčnega sistema, kar poveča našo zmožnost zaznavanja senzornih informacij iz notranjosti in okolice. Sproščeni posameznik je bolj avtentičen in spontan v izražanju, kar lahko močno vpliva na okolico in ustvari spremembe v odnosih. Vendar pa visoka sproščenost mišic ne ustreza vedno družbenim normam, saj lahko povzroči nelagodje v okolju, ki ni navajeno takšnega izražanja. Večja sproščenost prinese za sabo več avtentičnosti in spontanosti vedenja, ki pa zahteva višjo čustveno zrelost, učinkovitost in kreativnost, da je vedenje odgovorno in da z njim ne škodujemo sebi ali okolju.
Raztezanje vs. Sproščanje:
Raztezanje in sproščanje imata različne učinke na mišice in živčni sistem. Medtem ko raztezanje ustvarja dodatno napetost v mišicah in zahteva več energije, sproščanje zmanjša jakost živčnih signalov, kar omogoči mišicam sprostitev in učinkovitejše daljšanje. Sproščanje mišic je bolj učinkovit način daljšanja mišic, saj ne povzroča bolečine in ne zahteva dodatne energije. Prav tako sproščanje mišic omogoča boljši spanec in povečuje sposobnost izražanja močnih čustev, kar je koristno pri spoprijemanju z različnimi izzivi v življenju. Sproščanje mišic aktivira parasimpatično stanje avtonomnega živčnega sistema, raztezanja pa pogosto vodi v obrambni odziv simpatičnega stanja avtonomnega živčnega sistema. Sproščanje nas dolgoročno pomirja, raztezanje pa ima kratkotrajni učinek in je dolgoročno v večini primerov celo škodljivo.
AEQ je aktiven proces učenja, ki omogoča sprostitev mišic in izboljšanje zavedanja o stanju mišic v zavestnem delu uma. AEQ omogoča, da se mišice sprostijo na način, ki temelji na spremembah in ukazih živčnega sistema. To omogoča boljše delovanje mišic in njihovo sodelovanje. AEQ vpliva na senzorno-motorno povratno zanko in izboljšuje natančnost čutenja telesa ter zmanjšuje vpliv lažne intuicije. Za takšno delovanje pa je potrebno imeti dovolj visoko čustveno zrelost in učinkovitost, kar je pomemben del učenja AEQ metode na višjih stopnjah, ravno visoka čustvena zrelost omogoča zmanjševanje strahu pred sproščenostjo in odprave alergije na sproščanje ter postopno odpravo anhedonije.
Daljšanje mišic in sproščanje sta ključnega pomena za vzdrževanje zdravega telesa in duha. Raztezanje je lahko pogojno koristno, vendar ne sme nadomestiti pristopa sproščanja mišic, saj to lahko povzroči več škode kot koristi. AEQ je metoda, ki uči kako doseči sprostitev mišic in povečati zavedanje telesa. Z izboljšanim razumevanjem pomena daljšanja mišic skozi sproščanje in dviga čustvene zrelosti in učinkovitosti lahko dosežemo boljše počutje, boljše gibanje in večjo sposobnost obvladovanja stresa.