Depresija izražanja čustev zahteva zamrznitev gibanja telesne membrane;
Depresija kot duševno stanje ni zgolj odsotnost veselja ali optimizma, temveč vključuje tudi kompleksen fiziološki mehanizem, ki zamrzne sposobnost telesa za izražanje čustev in gibanja. Kot vrsta varnostnega mehanizma depresija pogosto nastopi kot odziv na dolgotrajno čustveno ali fično obremenitev, kjer telo zmanjša lastno aktivnost, da bi omejilo neučinkovite vedenjske vzorce in zmanjšalo konflikte v okolju, v katerem oseba deluje. Ta fizična in psihološka “zamrznitev” prepreči posamezniku, da bi v polni meri zaznal in čutil svoje stanje ter prilagajal svoja dejanja glede na pritisk okolja. Namesto tega oseba ponotranji senzorno-motorično amezijo(SMA) in senzorno-motorično iluzijo (SMI), ki ovira povezavo med zavestjo in telesnimi odzivi, še posebej v nogah in medenici, kjer so čustveni impulzi najmočnejši.
Fiziološke osnove zamrznitve in senzorne amnezije;
Senzorna amnezija, oziroma nezmožnost telesa, da pravilno zazna svoje fiziološke odzive, ima pogosto korenine v kronični mišični napetosti. Zaradi te napetosti telo ne zazna potrebe po aktivnem odzivu – denimo v obliki boja ali bega – ob stresnih situacijah, kar vodi v kronično stanje zamrznitve. Na ravni telesa to pomeni upočasnitev ali celo zakrčenje fizioloških procesov, kot so dihanje, prebava in krvni obtok. Obenem senzorna odtujenost vodi v mentalno stanje, kjer oseba verjame, da so določeni neželeni občutki in stanja neizogibna ali naključna. Takšno dojemanje pogosto privede do prilagajanja življenjskim okoliščinam, ki so dejansko škodljiva, vendar jih oseba ne zaznava kot takšne zaradi ukoreninjenosti v senzorno-motorični iluziji.
Dolgoročne posledice senzorne blokade;
Kronična zakrčenost mišic in s tem povezana senzorna amnezija vodita do omejevanja gibanja na več ravneh, kar vpliva na kakovost življenja in življenjske priložnosti:
1. Zmanjšanje fizičnega gibanja:
Posledice zamrznjenega telesa se kažejo skozi fizične simptome, kot so bolečine, poškodbe, kronična utrujenost in nespečnost. Oseba je vse bolj omejena v vsakodnevnem gibanju, kar še dodatno poveča občutek izoliranosti in pomanjkanja energije.
2. Zmanjšano izražanje čustev in občutkov:
Depresivno stanje pogosto vodi do upada čustvenega izraza; oseba izgubi stik s čustvi in se čustveno oddalji od drugih. To stanje lahko preide v apatičnost, anhedonijo, žalost ali otopelost. Socialna izolacija postaja še bolj izrazita, saj oseba težko vzpostavi čustvene povezave z drugimi.
3. Upad finančnih in socialnih zmožnosti:
Depresija ne vpliva zgolj na notranje stanje posameznika, temveč tudi na njegove možnosti za uspešno delovanje v zunanjem okolju. Zaradi zmanjšanja iniciative in energije lahko oseba začne doživljati poslovne neuspehe, izgubo zaposlitve ali celo finančni zlom, kar lahko dodatno poglobi depresijo.
Dihanje kot ključni dejavnik v nastanku depresije;
Osnovni mehanizem depresije je tesno povezan z učinkovitostjo dihanja. Dihanje ima neposreden vpliv na raven življenjske energije; ko je dihanje plitko ali popačeno, se pretok kisika zmanjša, kar vodi v manjšo učinkovitost celične presnove. Z zmanjšanjem življenjske energije telo umetno ustvarja stanje depresije, kar omogoča vzdrževanje omejevalnega vzorca, saj nizka raven energije preprečuje izrazite telesne in čustvene odzive.
Povezava med telesom in zavestjo pri reševanju depresije;
Za učinkovito soočanje z depresijo je pomembno ponovno vzpostaviti senzorno-motorično povezanost. Pri tem imajo vaje, ki vključujejo zavestno gibanje in pendikulacijo, pomembno vlogo, saj omogočajo osebi, da počasi ponovno vzpostavi stik s svojim telesom in občutki. Takšne vaje, v kombinaciji s tehnikami dihanja, pomagajo izboljšati učinkovitost telesne membrane in povečati pretok življenjske energije. Obnovitev zmožnosti telesnega gibanja in dihanja spodbuja tudi mentalno jasnost, kar osebi omogoči, da se začne odzivati na okolje v skladu s svojimi potrebami in čustvi.
Depresija izražanja čustev je tesno prepletena s telesno zamrznitvijo in senzorno amnezijo. Učinkovita obravnava depresije zahteva razumevanje teh globokih fizioloških procesov, saj se depresija pogosto začne na telesni ravni in nato prehaja v čustveno in psihološko sfero. S tem ko oseba ponovno vzpostavi povezanost med zavestjo in telesom, se odpira možnost za naravno uravnovešen odziv na življenjske okoliščine, ki ne temelji več na zamrznitvi, temveč na pristnem in dinamičnem doživljanju.
(Vir; Učbenik AEQ dihanja, avtor; Aleš Ernst)
V naslednjem 25-dnevnem spletnem programu, ki se začne 16. novembra 2024, se bomo osredotočili na urejanje kroničnih težav v spodnjem delu telesa, hrbtenici in respiratornem sistemu(dihala).
Več informacij o programu najdete na spletni strani: