Kako je lahko nekaj tako preprostega, kot je hvaležnost, hkrati tako učinkovito orodje, s pomočjo katerega postanemo bolj zadovoljni in radostni. Tisto, kar cenimo, to tudi spoštujemo in to, kar dajemo drugim, se nam tudi vrača. Če si želimo, da bi bilo naše življenje lepše in boljše, se raje začnimo osredotočati na tisto, kar že imamo in kar deluje, namesto, da svojo energijo osredotočamo samo na težave in ovire. Ne predlagam vam, da hvaležnost uporabljate za to, da bi zanikali, prezrli, potlačili ali olepšali boleče občutke. Hvaležnost je namreč način, s katerim usmerimo svoje srce k radosti in zadovoljstvu. Vsakdo se v življenju srečuje z izzivi in blagoslovi, a če se bomo s svojo srčno energijo osredotočali na blagoslove in resnično sprejeli trenutno stanje, bomo zagotovo bolj zadovoljni. Če bomo v redu s tem kar je, pa se bomo tudi lažje lotili težav, ovir, izzivov in bolečine.
Hvaležnost ni le odločilna, če želimo biti v življenju zadovoljni, temveč je koristna tudi za zdravje. Nedavna raziskava, ko jo je vodil dr. Michael McCullough z univerze v Miamiju, je pokazala, da so tisti, ki sami sebe opisujejo kot hvaležne, večinoma bolj vitalni in optimistični, manj trpijo zaradi stresa ter redkeje zbolijo za klinično depresijo od drugih ljudi. Dr. Robert Emmons s kalifornijske Univerze Davis je izvedel poskus in ugotovil, da so ljudje, ki pišejo dnevnik hvaležnosti(v katerega vsak dan zapisujejo stvari, za katere so hvaležni), bolj zdravi in optimisični, se redneje gibljejo in zase pogosteje govorijo, da so zadovoljni, kot ljudje v drugi, kontrolni skupini, ki niso pisali takega dnevnika.
Omenjeni raziskavi potrujejeta, da hvaležnost ustvarja posebno energijo, ki pozitivno vpliva na naše telo. Zakaj je tako, nam nemara razkriva vznemirljivo delo dr. Masuruja Emota. Zanj in za njegove osupljive fotografije sem prvič izvedela v filmu What the Bleep do We Know? Z uporabo zelo občutljivega fotrografskega filma je dr. Emoto pokazal, da imajo kristali v zamrznjeni vodi povsem različne oblike-odvisno od tega, kakšni energiji so bili izpostavljeni. V nekaterih poskusih je dr. Emoto prosil ljudi, naj se okoli posode z vodo postavijo v sklenjen krog in proti vodi pošiljajo različne občutke. Na fotografiji z naslovom ‘Ljubezen in hvaležnost’ je prelepa kristalna struktura, ki je nastala potem, ko so ljudje usmerjali v vodo ljubezen in hvaležnost(sintropična agresivna čustva).
Nasprotno pa na fotografiji ‘Ob tebi mi je slabo, sovražim te’ vidimo vzorec, ki je nastal, potem ko so ljudje proti vodi usmerili sovraštvo in negativnost(entropična agresivna čustva). Voda predstavlja približno 70 do 80 odstotkov človekovega telesa. Katerega od teh dveh vzorcev bi raje ustvarili v svojem okolju in posedično v telesu?
(povzet in prirejen odlomek iz knjige: Srečni kar tako – Marci Shimoff)
Pri AEQ metodi ločujemo agresivna čustva na dve veji. Eni veji pravimo sintropična agresivna čustva sem spada: veselje, radost, ljubezen, jeza… Drugi veji pravimo entropična agresivna čustva sem spada: bes, protest, sovraštvo, gnev, gnus, prezir in maščevanje. Sintropična agresivna čustva imajo konstruktiven vpliv tako na okolico kot tudi na naše telo in obratno velja za entropična agresivna čustva, ki imajo destruktiven vpliv na okolico in telo. Pomembno pa se je zavedati, da ima vsak človek v svoji dualnosti dva vpliva, eden prihaja iz zavestnega dela some(volja/ego) in drugi iz podzavestnega dela some(mišljenje/telo). Zavestni vpliv je kratkoročno močnejši in dolgoročno šibkejši, podzavestni vpliv pa je kratkoročno šibkejši in dolgoročno močnejši.
Velikokrat mislimo in si želimo, da bi bil naš vpliv na okolico takšen, da bi dosegali rezultate v obliki strukture na katero vplivamo s sintropičnimi čustvi, nezavedamo pa se, da je pogosto naš vpliv na podzavestni ravni ravno nasproten in kljub zavestni želji in pozitivnim afirmacijam tako prejemamo neželene rezultate, saj s čustvi na podzavestni ravni najpogostoje nehote in konstantno vplivamo entropično in razdirajoče. Posledica gnusa in sovraštva pa je viden na sliki v obliki nesimetrične in neučinkovite strukture. Volja in mišljenje sta eden od drugega soodvisni in se med seboj dopolnjujeta.
Z voljo lahko spreminjamo mišljenje od katerega so odvisni naše počutje, življenje in rezultati. Prav tako, pa si z močjo volje lahko zelo škodujemo in to je danes, predvsem v razvitih državah videti skoraj že na vsakem koraku. Torej, ko je volja v nasprotju z mišljenjem, bo vedno brez izjeme dolgoročno zmagalo mišljenje, kljub zelo močni volji, ki jo lahko razvijamo v obilju energije, ki jo imamo na voljo. Dolgoročni rezultati so posledica naših prepričanj in mišljenja(telo-podzavest). Nekaj časa so rezultati lahko tudi v nasprotju z mišljenjem , a bi morali vlagati veliko truda, da rezultat obdržimo, kar pa dolgoročno ni izvedljivo brez škodljivih posledic. Če z rezultati ali življenjem nismo zadovoljni, je nujno, da zavestno definiramo mišljenje, povezano z rezultati.
Razmislimo kje, kdaj in od koga smo takšno mišljenje pridobili in ga postopno spremenimo. Pretiravanje v trudu kaže na pomanjkanju razumevanja pravilne mere. Zato je pomembno uriti samozavedanje in samoregulacijo; ker ko nekaj odkrijemo in razumemo, lahko to spremenimo na bolje. Razumeti pa je treba, da mišljenja ne spreminjamo zgolj z besedami, temveč in predvsem z dejanji. Poznavanje razlike med voljo in mišljenjem je potrebno zaradi razumevanja vpliva učenja AEQ metode in AEQ vaj, s katerimi želimo zmanjšati in dolgoročno odpraviti kronične bolečine in izboljšati svoje odzive, navade ter učinkovitost gibanja.
Najpomembnejše spoznanje v življenju je spoznanje, kako pomembno je tisto, kar mislim. Mišljenje osebe definira kako ta oseba živi. Torej s spreminjanjem načina mišljenja spreminjamo tok življenja. Brez spremembe podzavesti in telesa, pa se dolgoročno ne da spremeniti mišljenja.
Učitelj AEQ dihanja 2.stopnje in učenec AEQ metode 3.stopnje 1/6