Zaradi prevelike osredotočenosti na formo, obliko telesa, porabo kalorij, gradnjo mišične mase itd. pogosto ne pride do čiste in jasne namere, da si dejansko želimo spremeniti svoje navade in vzorce. Drugače povedano; s takim načinom se ne naučimo ničesar novega in tako ostanemo v isti škatli starih navad, ki jih z močjo volje samo še bolj prekrijemo z novimi plastmi zunanjih sprememb. Imeti čisto in jasno namero spremeniti svoje navade in odkorakati ven iz škatle cone udobja v bistvu pomeni učiti se.
Kaj se zgodi, ko treniramo nekaj z močjo volje?
Zgodi se to, da s silo ali pod prisilo ponavljamo ene in iste vzorce ali navade pričakujemo pa drugačne rezultate. Kratkoročno se tak pristop še nekako obnese, dolgoročne se pa na tak način vse skupaj vedno znova podre. (Dober primer so novoletne zaobljube)
Primer: Če se v fitnesu usedemo na eno napravo in vlečemo ali potiskamo uteži na napravi v 2D (naprej-nazaj) obliki gibanja, ustvarjamo navado gibanja v 2D za kar naša telesa niso bila dizajnirana niti po strukturi niti po funkciji.
Če preverite v živalskem kraljestvu se nobena žival ne giblje na tak način. Zato se je pomembno gibanja začeti učiti in ga raziskovati bolj sistematično. S procesom učenja se začnemo umikati od svojih ustaljenih vzorcev in navad, tako se začnemo temeljno spreminjati in to brez pretirane moči volje, kar tudi pomeni, da porabimo manj energije za spremembe, ki jih želimo doseči. Takšne spremembe, ki jih lahko dosežemo z organskim učenjem pa imajo lahko velik vpliv na občutek notranje moči, agilnost, ravnotežje, občutke prizemljenosti in splošno višjega samo-zavedanja in čutenja svojega telesa, kar pa s časoma vodi v to, da si tega želimo vse več, ker se znotraj nas začnejo prebujati vse bolj prijetni občutki. Dejanja kot so gledanje televizije, poslušanje muzike, štetje kalorij, ponovitev, serij, kilometrov itd. nam enostavno začnejo smrdeti, ker opazimo, da so to motilci pozornosti in se zaradi tega ne moremo globlje povezati sami s seboj in brez globljega stika s sabo tudi ne more biti primernega učnega procesa.
Pristop organskega učenja zahteva od nas, da smo pozorni na to kar delamo, kar pa lahko samo, če smo z umom v sedanjosti in v stiku s telesom. Tako ustvarimo dobre pogoje, da omogočimo svojemu živčnem sistemu in možganom, da začnejo ustvarjati nove nevronske povezave. S časoma dojamemo, da zavestno gibanje postane radovedno, ljubeče, igrivo raziskovanje sebe svojih vzorcev, navad, ki ne potrebuje moči volje, da bi imeli dobre rezultate. Takšno Gibanje je graciozno, sproščeno, pretočno, lahkotno in hkrati močno, vzdržljivo, stabilno in dinamično. To je Gibanje, ki vodi v globlje spremembe tako strukture nevronske mreže zavesti kot tudi podzavesti in telesa, takšne spremembe vzorcev in navad pa postanejo utelešene in do-Življenjske.
Karim Al Saleh
