Vsakemu od nas so znane poti strahu. Celo tisti, ki mislijo da so svobodni in strahu ne poznajo, pogosto prebivajo v nezavednem suženjstvu strahu.
Ne smemo pozabiti, da smo se v zgodnjem otroštvu vsi srečevali z obdobji nemoči. A če ta ne bi bila zlorabljena s strani okolice, do ločenosti izvira energije sploh ne bi prišlo.
Človeka na življenjski poti spremlja mnogo različnih vrst strahu:
Strah pred smrtjo.
Strah pred izgubo ljubezni bližnjih.
Strah pred boleznijo.
Strah pred delanjem napak in neuspehom.
Strah pred izgubo.
Strah pred porazom.
Strah pred prihodnostjo, ki nastane zaradi nedoločenosti in negotovosti jutrišnjega dne.
Predhodna zaskrbljenost in predvidevanje negativnega rezultata velja za enega največjih stresorjev sodobne družbe. Če strah preplavi naša življenja izgubimo zavestni nadzor nad odzivi telesa in jih ne moremo več uravnavati. Odzivi tako postanejo neprimerni dejanski situaciji in našim željam.
Večino strahov smo potlačili, ko smo bili otroci, demoni pa so takrat bili večji kot so danes, ko smo odrasli. Nezavedni strah pred njimi pa ostaja enak, saj zaradi ločenosti telesa in uma nimamo realnega občutka. Zavedamo se sicer, da smo sedaj modrejši, močnejši in izkušenejši, a to zavedanje nima vpliva na te globlje vzorce, na mišljenje.
Trebušna mišica je mišica, ki je odgovorna za strah in se stisne, ko je strah prisoten. Če je trebušna mišica kronično zakrčena, je v življenju te osebe strah kronično prisoten.
To ustvarja močan notranji pritisk v telesu, s tem se poveča pritisk na dihala, trebušno prepono, mehur in ostale organe. Poleg trebušne mišice se napnejo tudi prsne mišice, ki glavo potegnejo naprej ter notranje stegenske mišice, kar posledično noge( kolena, gležnje, stopala.) obrne na noter.
Če je refleks strahu aktiviran dlje časa se začnejo spreminjati telesne funkcije, najbolj pogoste težave tega refleksa so: plitko in hitro dihanje, aritmija, astma, hemoroidi, migrene, zvonjenje v ušesih, težave s prebavo in presnovo, bolečine v ramenih, kolkih, kolenih in stopalih, občutek brezvoljnosti, žalost, depresijo, napetost ter utrujenost.
Če se pravočasno ne ukrepa in ne opazimo ali ne zaznamo spremembe telesnih funkcij se počasi začne spreminjati tudi telesna struktura kar pomeni, da je refleks strahu postal slaba navada. Ploska stopala, glava nagnjena naprej, stisnjen prsni koš, kurji vrat, kifozna drža, pretirana izbočenost hrbtenice so znaki spremenjene strukture zaradi refleksa strahu. Tako osebo prepogosto nekaj skrbi ter čuti strah in tesnobo tudi, ko to ni potrebno. Oseba postane pretirano skromna, neopazna ter kritična do sebe in drugih.
Nizka samozavest, utesnjenost, odpor do sprejemanja odločitev, nagnjenost k sedenju ter kronična utrujenost, so tipične lastnosti osebe s pretirano aktiviranim strahom, ki je prešel v nezavedni vzorec(kronično stanje). Kar lahko vodi v stanje depresije in nizke življenjske energije.
Gibanje postane počasno, flegmatično, koraki kratki, koža bleda. Občutki pomanjkanja energije in volje pa stalno prisotni.
Če se zavestno naučimo bolje nadzorovati dihalne mišice in dihanje, znamo vedno bolje zavestno nadzorovati tudi svoje čustvene odzive. Ti se vedno izražajo kot telesni odzivi, z aktivacijo različnih vzorcev mišičnih napetosti in spremembo dihalnega ritma. Prevzemanje nadzora nad mišicami in dihanjem nas torej vodi k prevzemanju nadzora nad našim gibanjem/vedenjem, s katerim bomo lažje in učinkoviteje dosegli potrebne in koristne reakcije.
Tisti, ki redno izvajajo dihalne vaje, dosežejo nov nivo obstoja. Dosežejo spokoj narave in se rešijo nezavednih potlačenih e-mocij, s tem pa tudi nehotenih telesnih napetosti in previsokega mišičnega tonusa, ki omejuje in otežuje dihanje, gibanje in življenje.
Tisti, ki redno izvajajo dihalne vaje razumejo, da naši neuspehi in izgube pred podobo velikega neskončnega življenja ne pomenijo nič. V primerjavi z veličino življenja so zelo, zelo majhni. Življenje je pomembnejše od vsega kar se bojimo, da se bo zgodilo.
Tisti, ki občutijo da je življenje veličastno, da je najpomebnejše, najvišje in najbolj vredno v primerjavi z našimi strahovi, uspehi in dosežki, našimi izgubami in neuspehi.
Tisti, ki so občutili to vrednost življenja, vrednost ki se ne zmanjšuje in povečuje glede na naše izgube ali dosežke, tisti so ‘premagali’ vse strahove.
Človek, ki si lahko sam zagotovi priliv velike količine življenjske energije se ne boji napak in izgub, saj ve, da ima dovolj življenjske energije, da lahko popravi napake in preživi izgube.
Vzhodnjaška modrost pravi: če si padel, potem se dvigni s polnimi rokami.
To pomeni, da v vsaki izgubi, v vsaki napaki obstaja zrno novega znanja, nove modrosti, novih dosežkov obstoja.
Z učenjem lekcije iz pretresov in napak rastemo, se gibljemo in živimo. Če vsako napako, pretres, izgubo sprejmemo kot možnost za rast in razvoj, novo izkušnjo, novo dragoceno lekcijo, se osvobodimo strahu, saj vsako izgubo lahko pretvorimo v dobitek. Vsako težko izkušnjo lahko preobrazimo v koristno izkušnjo, ki nas okrepi in naredi modrejše.
To pa lahko obvlada samo tisti, ki je obvladal svojo lastno energijo.
Če učinkovito dihamo, energije ne trošimo v prazno, temveč jo kontroliramo in nabiramo. To zbiranje energije nam daje moč, da iz napak in pretresov izvlečemo izkušnjo in lekcijo ter nas odreši strahu pred napakami in pretresi. Tisti, ki je močan, nima strahu. Dihanje nam daje moč, moč o kateri nismo niti sanjali.
Kadar vas prežemajo strahovi, jih lahko obvladate in preusmerjate v svojo korist, s pomočjo dihalnih vaj.
Ob učenju AEQ dihanja te povezave vse bolje razumemo, strah postaja vse manjši, dihanje in gibanje pa vse bolj osvobojeno. Dojamemo, da nas je strah preteklosti, čeprav smo v sedanjosti. Skozi dihalne vaje in razumevanje teh procesov nezavedno v nas ozavestimo. Soočanje s strahovi prinaša spoznanje, da ti niso tako strašni, kot se je sprva zdelo.
(Viri: Zdravljenje z dihanjem; Energetsko dihanje po sistemu Katsuza Nishija, Učbenik AEQ metode 2.stopnje, Lahkotno iz kroničnih bolečin)
Karim
