Učinkovito gibanje , funkcionalno gibanje, zdravo gibanje – kakšne so vse poti, ki vodijo do tega cilja?
Poti je seveda mnogo, odgovorov tudi, samo nekaj pa je pravih. Noben ni uniformen in skupen le redkim, saj smo si navsezadnje le različni, ko pride do naših gibalnih specifik.
Vprašajmo se – kako lahko izboljšamo komunikacijo s samim seboj, da pridemo do pravega odgovora in rešitve?
Moje sporočilo:
Bolj kot na izolacijo in segmentiranje telesa razmišljajmo o telesu kot o celovitem organizmu, ki mora delovati kot najbolj uigran orkester, da dosegamo čim večjo energetsko učinkovitost.
Možgani so kot dirigent, trup in okončine so pa orkester.
Ko možgani izvršijo ukaz za premik in se en del telesa premakne, se morajo preostali deli telesa premakniti kot del enotnega, povezanega, sinhronega in melodičnega sistema.
Najbolj optimalno gibanje po funkciji in strukturi telesa bi moralo potekati v takšnem zaporedju, da gibi središča trupa, usklajeni z gibi v okončinah, vodijo telo proti cilju.
Tako bi morali primarni ukazi izhajati iz središča trupa in sekundarni iz okončin. Ker se največji potencial energije ustvarja prav središču trupa, je zelo pomembno zavedanje, da so okončine le prenašalec energije in ne bi smele igrati glavne vloge pri gibanju.
Za ohranitev tega ravnovesja ter izboljševanje učinkovitosti, se je gibanja potrebno redno, radovedno in vestno učiti. Zdravo človeško telo bi moralo imeti doseg do vseh anatomsko možnih obsegov gibanja. Gibalne omejitve bi morale izhajati le iz strukture okostja in sklepov, ne pa iz zakrčenih in prenapetih mišic.
Če telesa nimamo usklajenega in dovolj simetričnega, pride do različnih podzavestnih kompenzacij , zato, da uspemo ohranti navidezno ravnotežje pri gibanju, vendar je ta način dolgoročno neučinkovit in nas s časoma na preveliko neučinkovitost in nesimetričnost, telo pogosto opozarja z nelagodjem, bolečino in omejitvami.
Tako vse bolj drsimo v entropičnost, saj na ta način blokiramo pretok energije v telesu, ki se mora nekje skladiščiti; skladiščena potencialna pa lahko spreminja obliko v vnetne procese, kar vodi v vse večja neravnovesja.
Blokirana energija se tako shranjuje v mišičnih krčih oziroma povečanem povprečnem mišičnem tonusu, fascijah in organih, te pa zaradi vse večje utrujenosti vedno bolj opozarjajo z bolečino ali boleznijo, kar nas vse bolj gibalno, miselno, čustveno in življenjsko omejuje.
Na tem planetu smo, da raziskujemo, rastemo, smo učitelji-učenci eden drugemu in tako napredujemo iz generacije v generacijo ter puščamo nove sledi za sabo. Glejmo, da bodo te sledi kvalitetne in uporabne za našo bližnjo okolico in družbo.
Človek se je skozi evolucijo razvil v borbi za preživetje. S tem smo razvili dobro sposobnost prilagajanja na spremembe v okolju in adaptacijo na sile, ki jih sprejemamo iz okolice. Ne pozabimo: ‘Telo govori samo eden jezik, in to je sila, silo pa narekuje naše gibanje.’
Moje izkušnje so me pripeljale do razumevanja-sposobnosti prilagajanja, sprejemanja in spreminjanja in s tem do bolj kvalitetnega ter udobnega življenja. S sabo so prinesle elemente neuro-plastičnosti, fleksibilnosti, sproščenosti, kreativnosti, igrivosti, akcije- reakcije, moči, odpornosti, višjo stopnjo čustvene zrelosti.
To je tisto, ki lahko praktikantu omogoči vstop v najboljši način samospoznavanja in pravilnega odločanja v danem trenutku.
Ni se nam potrebno ničemur odreči, velikokrat je treba samo spremeniti pristop in odnos do sebe in gibanja.
Karim
